Izgorelost, sindrom kronične utrujenosti, motnje spanja in odvisnost od elektronskih naprav so le nekatere izmed bolezni, povezane z delom, o katerih se šele v zadnjem času pogosteje in bolj odkrito govori. Žrtve so običajno najbolj predani delavci, ki si namesto medalje za pridnost z dolgoletnim izčrpavanjem prislužijo dolgo ali celo trajno bolniško odsotnost.
S pospešenim naraščanjem samozaposlenosti je vse več ljudi istočasno v vlogi šefa, prodajalca, ustvarjalca, računovodje, izumitelja, … in se tako hitro znajdejo v spirali nezamejenega delavnega urnika, ki pušča malo prostora za počitek. In ko samozaposleni zboli, občuti vso težo svojega samoobremenilnega statusa, saj se znajde v paradoksalni poziciji zaposlenega in zaposlovalca, kjer si mora kljub bolezni zagotoviti preživetje.
Teden pred praznikom dela, v torek, 24. aprila 2018, Zavod Poligon skupaj z vsebinskima partnerjema Društvom Asociacija in Zagovornikom načela enakosti ter medijskim partnerjem Pod črto pod generalnim pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav organizira prvo celovito slovensko konferenco o sodobnih boleznih in bolniških izzivih samozaposlenih z naslovom “Status samoobremenjenega.” Na konferenci se bo skupaj s 16 strokovnjaki obravnavala zdravstvena problematika prekarcev skozi psihološki, sociološki, medicinski in pravni vidik.
Namen konference je dvojen: najprej želimo analizirati situacijo in poiskati možne rešitve za vzpostavitev sistemske pravičnosti za samozaposlene. Poleg tega pa je cilj konference tudi zmanjševanje tveganja na nivoju posameznika prek predajanja znanja za prepoznavo zgodnjih znakov sodobnih (poklicnih) bolezni in preprečevanje njihovega nadaljnjega razvoja. S posvetom želimo senzibilizirati javnost in odločevalce o akutnem zdravstvenem stanju vse bolj prekarizirane populacije kreativnih poklicev.
Celodnevna konferenca bo v prvem sklopu predavanj osredotočena na subjektivne in objektivne predstavitve analiz izzivov samozaposlenih v Sloveniji. Štirim predavanjem bo sledila okrogla miza kot razmislek o možnih sistemskih rešitvah samoobremenjenega statusa. Drug sklop predavanj pa bo predstavljal nekatere sodobne bolezni in težave, ki so povezane z delom.
V zaključnem delu konference bo programski partner Društvo Asociacija pripravil posvet na temo specifik zdravstvenega stanja samostojnih ustvarjalk in ustvarjalcev v kulturi. Področje zdravstva je za samozaposlene v kulturi ključnega pomena za varno opravljanje poklica, hkrati pa je stanje glede pravic, vezanih na zdravstvo, zaskrbljujoče.
Samozaposleni nimajo enakih pravic kot zaposleni glede nadomestila za čas, ko niso zmožni opravljanja dela, nimajo urejenih zdravstvenih pregledov, poklicne bolezni pa praktično ni mogoče ustrezno obravnavati. Vse to ob podatkih o finančno šibki strukturi samozaposlenih v kulturi slednje potiska na družbeno in socialno obrobje. Kratkim predstavitvam specifik z zdravjem povezanih vprašanj samozaposlenih v kulturi bo sledila skupna razprava na kateri bodo vsi vabljeni, da delijo svoje izkušnje, poglede in mnenja glede ureditve zdravstvenih vprašanj samozaposlenih v kulturi. Cilj razprave je oblikovanje konkretnih zakonodajnih predlogov za izboljšanje zdravstva samozaposlenih v kulturi.
Udeležba na konferenci je BREZPLAČNA, vendar pa se je potrebno registrirati na spletnem mestu konference: www.poligon.si/status-samoobremenjenega/
Program konference
Predavatelji in gosti na okroglih mizah:
Miha Blažič je glasbenik, publicist in aktivist.
Lenart J. Kučić je novinar na mediju Pod črto, raziskovalec in voditelj podkastov. Ukvarja se s prepletom tehnologije in družbe, v zadnjem letu pa novinarsko preiskuje in analizira spremembe na trgu dela.
Sara Pistotnik je doktorska študentka na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozoske fakultete v Ljubljani. Sodelovala je pri mnogih nacionalnih in mednarodnih projektih na področju izbrisa, migracij in apatridnosti, v zadnjih letih pa se posveča zdravstvu. Zanimajo jo predvsem različni mehanizmi izključevanja, tako na ravni sistemskih kot jezikovnih in kulturnih ovir. Med drugim je kot raziskovalka sodelovala pri pri projektu Skupaj za zdravje Nacionalnega inštituta za javno zdravje in izdaji priročnika, namenjenega lažji komunikaciji migrantov z zdravstvenim osebjem.
Barbara Rajgelj je doktorica prava, docentka na Fakulteti za družbene vede, aktivistka za enake pravice ljudi ne glede na osebne okoliščine. Trenutno se raziskovalno ukvarja z delovnimi razmerji, socialno varnostjo, delavskim soupravljanjem in družinskim pravom.
Taja Topolovec je so-ustanoviteljica in direktorica Pod črto, prvega neodvisnega in neprofitnega medija za preiskovalno novinarstvo v Sloveniji. Ukvarja se z digitalizacijo,kje novimi medijskimi modeli in načini, kako lahko novinarstvo spreminja svet na bolje. Je so-voditeljica podkastov in avtorica besedil, kjer se ukvarja s kulturo, družbo in tehnološkim razvojem.
mag. Alenka Sottler je umetnica, prejemnica večih mednarodnih nagrad na področju ilustracije, aktivistka ter sourednica bloga Skozi oči prekariata.
Miha Lobnik je univerzitetni diplomirani sociolog, ki je bil družbeno aktiven že v času študija. Kasneje je deloval kot svetovalec na področju študentske socialne politike, zadnjih nekaj let pa je opravljal delo programskega direktorja Društva informacijski center Legebitra. V okviru mednarodnih izkušenj je deloval kot pomočnik direktorja za Vzhodno Evropo in sodelovanje s Svetom Evrope v okviru ILGA v Bruslju. Od leta 2016 opravlja funkcijo Zagovornika načela enakosti.
Tea Jarc je aktivistka in predsednica Sindikata Mladi plus. Zagovarja pravice mladih, predvsem brezposelnih ter prekarnih delavk in delavcev, kjer zaradi kritičnosti do trenutne ureditve družbe išče alternative. Je tudi samozaposlena freelance trenerka in izvajalka izobraževanj na področju neformalnega izobraževanja, ustvarja pa tudi podcast Nehvaležni skeptiki.
mag. Katja Rihar Bajuk je generalna direktorica Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Na MDDSZ je zaposlena od leta 2001, Direktorat za delovna razmerja in pravice iz dela pa vodi od leta 2017. Magistrirala je iz področja Analize evropske socialne politike.
dr. Andreja Pšeničny je psihologinja in psihoterapevtka ter vodilna strokovnjakinjo za raziskovanje in psihoterapevtsko zdravljenje sindroma izgorelosti v Sloveniji, ki svoje raziskovalne izsledke povezuje s psihoterapevtskimi znanji. Skupaj s timom strokovnjakov Inštituta za razvoj človeških virov je oblikovala izvirno metodologijo za razlikovanje delovne izčrpanosti od sindroma izgorelosti v podjetju in prepoznavanje ter odpravljanje vzrokov te motnje.
doc.dr. Tina Bregant, dr.med. je zunanja sodelavka LogOut, centra pomoči pri prekomerni rabi interneta. Je specializantka otroške pediatrije z doktoratom otroške nevrologije in predavateljica na Fakulteti za zdravstvo.
Izr.prof.dr. Leja Dolenc Grošelj dr.med. je specialistka nevrologije in nevrofiziologije. Je svetovno uveljavljena strokovnjakinja za motnje spanja in vodi Center za motnje spanja na Kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo Nevrološke klinike v UKC Ljubljana.
Tadej Meserko je več let delal kot samozaposlen v kulturi, predvsem kot književni kritik, esejist in avtor različnih prispevkov za radio. Trenutno opravlja delo strokovnega sodelavca v društvu Asociacija.
Maja Delak je plesalka, koreografinja in pedagoginja. Je ustanoviteljica in vodja Emanata, zavoda za razvoj in afirmacijo plesa in sodobne umetnosti.
Martin Kurent je zdravnik medicine dela zaposlen na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa (UKC) in od leta 2017 asistent za področje medice dela na UL. Poglobljeno se ukvarja z medicino dela in dela zmožnostjo, med drugim tudi sodeluje pri programu Čili za delo. Je član več domačih in mednarodnih strokovnih združenj s področja zdravja pri delu in medicine dela.
Jadranka Plut je predsednica Asociacije – društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti. Po izobrazbi je diplomirana umetnostna zgodovinarka. Od leta 2000 kot umetniška vodja in kuratorica galerije Alkatraz. Od leta 2007 je zaposlena v Kulturno umetniškem društvu Mreža, ki je članica Asociacije, društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti. Od leta 2015 je članica Nacionalnega sveta za kulturo
* Projekt Asociacija – mreža NVO v kulturi, kultura za ustvarjalen razvoj, v sklopu katerega sodelujemo pri konferenci, delno sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
