13. decembra je potekala deseta seja Delovne skupine za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi v času mandata ministra Antona Peršaka. Seja je bila zastavljena predvsem kot revizija nekaterih starih idej o prenovi statusa samozaposlenih, ki pa tudi po tej seji ostajajo predvsem partikularne rešitve, ki ne naslavljajo precej heterogenega polja težav samozaposlenih v kulturi.
Skupina je pregledala dokument, ki ga je pred dvema letoma že obravnavala, in nato poslala takrat delujoči Strokovni komisiji za pripravo strokovnih izhodišč modernizacije javnega kulturnega sistema. Do implementacije predloga, pri katerem Asociacija sicer ni sodelovala, ni prišlo.
Skupina je tokrat razpravljala tudi o splošni problematiki samozaposlenih v kulturi. Obravnavana rešitev, ki je bila zasnovana kot samostojni zakon o samozaposlenih v kulturi, je po mnenju predstavnika Asociacije problematična predvsem v smislu, da ne nagovarja realnih težav celotnega področja samozaposlenih, ampak v najboljšem primeru rešuje partikularne težave enega področja.
Tako je predstavnik Asociacije izrazil skepso do člena, ki določa, da bi se sredstva, ki jih organizacija posamezniku ne bi mogla izplačati v skladu z urno postavko (ta bi bila z zakonom jasneje določena), prenesla v bilanco projekta, kot vložek samozaposlenega v projekt. Večina samozaposlenih s tem ukrepom, razen nekega fiktivnega dolga, ki ga lahko prikazujejo že sedaj, dejansko ne bi pridobila ničesar.
Podoben je ukrep, ki določa, da je potrebno zagotoviti primerljivo plačilo za samozaposlene v primeru, da so projekti realizirani z javno podporo. Ker bi se določilo nanašalo zgolj na tovrstne projekte, ni jasno, zakaj se ti mehanizmi regulacije izplačil ne uvedejo že na razpisni ravni, kjer bi bilo seveda potrebno poskrbeti tudi za dovolj visoko javno podporo. Tudi v tovrstnih idejah gre bolj kot ne za prestavljanje sedežnega reda na potapljajoči se ladji, zato je bil predstavnik Asociacije do večine predstavljenih predlogov kritičen.
Debata se je, kot pogosto do sedaj, vrtela tudi okoli avtorskih pravic oziroma knjižničnega nadomestila, kjer so se prisotni strinjali, da bi z močnejšo in evropskemu povprečju primernejšo podporo lahko poskrbeli, da bi določena področja kulturnega ustvarjanja bila bolje preskrbljena. V tem duhu so zbrani pozdravili nedavne spremembe ZUJIK-a, ki uvajajo obvezen delež za umetnost, kot dober usmerjen ukrep in se hkrati zavzeli, da bi bilo potrebno razmišljati tudi o implementaciji sorodnih ukrepov, ki bi pozitivno delovali na druga področja.
Naslednja seja bo predvidoma januarja 2018 in bo posvečena Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah.