V Zakonu o javnem interesu za kulturo (ZUJIK) je v četrtem odstavku 82.a člena opredeljeno nadomestila za čas zadržanosti z dela za samozaposlene v kulturi, a je tam zapisano še precej omejitev, ki v veliki meri hromijo skrb za zdravje samozaposlenih.
V Asociaciji menimo tudi, da je višina dnevnega nadomestila neustrezna, zato smo predlagali spremembo uredbe, ki določa višino nadomestila v letu 2018.
Uredba, ki letno določa višino dnevnega nadomestila, ki ga prejmejo samozaposleni v kulturi, za letos določa, da bo višina dnevnega nadomestila še vedno 20 evrov, kar je znesek, ki ostaja nespremenjen od samega začetka uvedbe mehanizma. V argumentaciji k uredbi, ki jo je priložilo ministrstvo za kulturo, je navedeno, da znesek ostaja enak zaradi razpoložljivih proračunskih sredstev, in ker naj bi bil z nadomestilom zagotovljen prag revščine. Menimo, da obe trditvi ne držita.
Zaradi številnih omejitev je v preteklih letih mehanizem bolniške lahko koristilo zelo malo potencialnih upravičencev. Člen ima namreč poleg problematične višine nadomestila še tri omejitve. Kot prvo vključuje časovno omejitev, saj lahko za nadomestilo prosijo zgolj tisti samozaposleni v kulturi, ki so bolni več kot 31 delovnih dni. Druga omejitev je koledarska, saj lahko posamezniki za nadomestilo prosijo zgolj enkrat letno. Tretja omejitev je tipska, saj lahko za nadomestilo prosijo samozaposleni zgolj zaradi izostanka iz dela iz razloga bolezni, ne pa tudi na primer zaradi poškodbe na ali izven delovnega mesta.
Vse navedene omejitve povzročajo, da je člen v realnosti neučinkovit in pravice nadomestila za čas zadržanosti z dela ne morejo koristiti številni, ki bi jim ukrep sicer lahko zagotovil vsaj minimalna sredstva za preživetje v času zdravstvenih težav. Analiza financiranja kulture, ki jo je Ministrstvo za kulturo objavilo ob predlogu Nacionalnega programa za kulturo 2018 – 2025 kaže, da je mehanizem izplačevanja nadomestila za čas zadržanosti z dela v preteklih letih zaradi prej omenjenih omejitev lahko koristilo zelo malo samozaposlenih v kulturi, v povprečju pa zgolj 1 odstotek. Tako je v letu 2014 primerov izplačila nadomestila zgolj 33, v letu 2015 samo 20, v letu 2016 pa natanko 30. Sredstva za ta mehanizem so zanemarljiva in se letno gibljejo okoli 15.000 evrov.
Višina proračunskih sredstev tako ne more biti realni razlog za nezviševanje višine dnevnega nadomestila, saj bi, v kolikor bi upoštevali predlog Asociacije, ob vseh omejitvah, ki se jih z uredbo ne da spremeniti, govorili o zvišanju sredstev v obsegu zgolj približno 10.000 evrov letno. Ker gre za zdravje vrhunskih ustvarjalcev, tovrstni zneski ne bi smeli predstavljati resne ovire.
Drugi argument, ki ga navaja ministrstvo, govori o doseganju praga revščine, ki pa ga trenutno nadomestilo nikakor ne doseže. Za povprečnih 21 delovnih dni v mesecu posameznik namreč prejem zgolj 420 evrov, kar pa je daleč od praga revščine, ki je uradno za leto 2016 postavljen na 616 evrov mesečno.
Ob vsem tem bi bilo potrebno upoštevati še realno in napovedano gospodarsko rast v Sloveniji, ter dejstvo, da se plače zvišujejo tako v javnem kot zasebnem sektorju in da torej ni pravega razloga, da bi zgolj samozaposleni v kulturi morali vztrajati pri varčevanju.
Zavoljo vsega navedenega je Asociacija na ministrstvo za kulturo poslala komentarje k obravnavani uredbi, kjer smo predlagali, da bi višina nadomestila v letu 2018 znašala 35 evrov.
Poslane komentarje lahko preberete na tej povezavi.