Član upravnega odbora Asociacije in nekdanji predsednik društva dr. Andrej Srakar (Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER), Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani) je skupaj z dr. Vesno Čopič (Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani) in prof. dr. Miroslavom Verbičem (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut za ekonomska raziskovanja) pripravil analizo z naslovom »Evropska kulturna statistika v primerjalni perspektivi: indeks ekonomskega in družbenega stanja kulture za države EU.«
Gre za prvi tovrstni indeks v Evropi za področje kulture, objavljen v znanstveni literaturi.
Spremenljivke so sestavljali sledeči sklopi:
1) Izobraževanje v kulturi: delež študentov umetnosti, humanistike, novinarstva in arhitekture (ločeno za vsa štiri področja).
2) Zaposlovanje v kulturi: delež zaposlenih v različnih panogah kulture.
3) Kulturne industrije: različni podatki o dodani vrednosti, prihodkih, zaposlenih itn. v podjetjih v kulturi.
4) Participacija in obisk kulturnih dogodkov: različni podatki o obiskovanju in sodelovanju v kulturnih dogodkih.
5) Internetne navade: vrsta podatkov o uporabi interneta, povezani s kulturo.
6) Zasebni izdatki za kulturo: vrsta podatkov o različnih oblikah zasebnih izdatkov za kulturo.
7) Javno financiranje kulture: podatki o višini proračuna za kulturo (na splošni, državni in lokalni ravni).
V analizi so preverjali štiri osnovne hipoteze in med drugim pokazali, da gospodarska kriza ni imela večjega vpliva na razvrstitev držav v indeksu, da vključitev dodatnih spremenljivk za »participacijo« v kulturi ni porodila posebne, samostojne dimenzije (kar postavlja trditve, da participacija v kulturi dodatno, samostojno vpliva na ekonomske in socialne dejavnike v kulturi pod vprašaj), ter da nastale skupine držav glede na podobnosti in razlike v indeksu ne sledijo običajnim tipologijam blaginjskih sistemov.
Z metodo skupinjenja (cluster analysis – uporabili so preprosti metodi hierarhičnega skupinjenja in leaders metode) so izločili tudi več skupin držav, ki so razvrščene predvsem po geografskem merilu (zahodnoevropske; mediteranske; vzhodnoevropske; baltske države). Pri tem je bilo posebej zanimivo, da 1) so vse zahodnoevropske države, tako tiste liberalnega (Velika Britanija in Irska), kontinentalnega (denimo Nemčija, Avstrija in države Beneluksa), kot skandinavskega modela sodile v isto skupino, kar je v nasprotju z obstoječimi klasifikacijami tipov blaginje; ter 2) da je Slovenija sodila precej bližje državam zahodno kot vzhodno-evropskega modela.
V prispevku so na podatkih knjižic Cultural Statistics Pocketbook 2007 in 2011 (ki uporabljata podatke za leti 2005 in 2009) in drugih podatkov Eurostata konstruirali indeks, ki so ga na osnovi sugestij recenzentov poimenovali »indeks ekonomskega in družbenega stanja kulture za države EU«. Indeks načeloma zajema prek 200 spremenljivk, čeprav so jih v dejansko analizo na osnovi priporočil v obstoječi literaturi kasneje vključili okrog 80.
Metodološki postopek izračuna indeksa je bil statistično kompleksen. Glavni problem, s katerim so se srečali, je visokodimenzionalna narava izračuna indeksa, kar označuje dejstvo, da imajo v analizi precej več spremenljivk kot enot (držav), kar po navadi terja statistične korekcije za pravilne izračune parametrov in statistik. S tovrstnimi situacijami se srečujemo pri izračunih različnih indeksov na katerem koli področju družbe (npr. kmetijstva, zdravstva, “aktivnega staranja”, itn.), ko imate podatke za vrsto spremenljivk na ravni npr. 28-tih EU držav, torej imate ponovno opravka s precej več spremenljivkami kot opazovanji. V tem verjetno leži precejšnja uporabnost spoznanj članka tudi za druga področja ekonomije in družbe.
Literatura je sicer glede reševanja tega problema še precej skopa (visokodimenzionalna statistika je predmet intenzivnejših analiz šele v zadnjem desetletju), sami pa so pri izračunu uporabili Metropolis-Hastingsovo iteracijsko korekcijo izvornega Robbins-Monro algoritma, opisanega denimo v Robbins in Monro (1951), korekcija pa je podrobneje razvita v prispevkih Cai (2010a; 2010b).
Obravnavana analiza je verjetno nasploh prvi objavljeni znanstveni članek z izračunom indeksa na področju kulture, še posebej takšnega z nekoliko bolj kompleksno statistično zgradbo. Tudi zato odpira veliko vprašanj za raziskovanje na tem področju v bodoče in se sprašuje o možnostih uporabe bolj kompleksnih metod pri raziskovanju z obstoječimi podatki v t.i. uradni statistiki na mednarodni ravni.