Nacionalni svet za kulturo (NSK) se je 27. septembra sestal na temo Nacionalnega programa za kulturo (NPK). Na seji je kot članica NSK nastopila tudi predsednica Asociacije Jadranka Plut, ki je poudarila nekatere ključne pomanjkljivosti dokumenta, ki zadevajo nevladni sektor in samozaposlene v kulturi.
V uvodu seje je predsednica NSK in direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski opozorila, da je dokument pisan precej splošno in da je zavoljo tega težko razbrati, k čemu dejansko stremi.
Skupna ugotovitev vseh zbranih je sicer bila, da je tokratni NPK, ki bo veljal za kar osem let, precej nedorečen tudi v primerjavi s predhodno strategijo, ki je bila po mnenju nekaterih preveč natančna. Ker širokega soglasja glede posameznih problematik ni bilo, so se prisotni strinjali predvsem v točki, da je dokument potrebno konkretizirati in ga sprejeti skupaj z akcijskim načrtom, ki bo nekoliko jasneje pojasnil, kako se bodo posamezni ukrepi izvajali. Poleg tega se je članom NSK zdelo nujno, da v procesu sprejemanja novega NPK dobimo tudi evalvacijo starega, do novega leta še veljavnega dokumenta.
Predsednica Asociacija Jadranka Plut je v razpravi poudarila nekatere ključne težave, ki zadevajo nevladni sektor in specifično samozaposlene v kulturi. Glavna težava je tako predvsem velikopotezni projekt agencije za umetnost, pri kateri marsikaj ostaja neznanka. Eno osrednjih vprašanj je, zakaj se agencija sploh ustanavlja. Ministrstvo kot argument za ustanovitev agencije navaja odstranjevanje političnih pritiskov na strokovne odločitve, a po mnenju številnih, teh pritiskov tudi sedaj ni.
Slišati je bilo tudi, da dokument deluje bolj kot analiza ali priprava na resen strateški dokument, kot pa zaključena celota. Slednje je lepo razvidno iz poglavja, ki obravnava samozaposlene v kulturi, kjer je Plutova poudarila škodljiv ukrep delitve samozaposlenih v različne kategorije. Ob tem ni jasno, ne zakaj se ta delitev uvaja, ne kaj bo prinesla, ne kako se jo bo dejansko izpeljalo. Ukrep je tako predvsem želja, v kateri pa poznavalci prepoznavajo namero po zmanjševanju števila samozaposlenih v kulturi.
V NPK je sicer precej ohlapno zapisana tudi namera po spreminjajo Kulturniške zbornice Slovenije (KZS). Slednja naj bi se tako preoblikovala v zbornico stanovskih društev, ki bi odločale o financiranju programov in podeljevanju statusov samozaposlenim v kulturi, a kot je poudarila Plutova, bi to pomenilo zgolj prelaganje odgovornosti MK za sprejete odločitve. Veliko bolj smiselno bi bilo, da se KZS preoblikuje po predlogu, ki je pred leti že beležil široko javno podporo in sicer v ustanovo, ki bi skrbela za monitoring kulturnih politik in opravljala raziskovalno dejavnost.
V dokumentu se sicer zdi dober koncept koncesij za NVO, ki ga večina nevladnikov pozdravlja, a hkrati umanjkajo številni drugi ukrepi za izboljšanje nevladnega sektorja. Tako še zdaj ni nikjer zavedeno, da bi bilo potrebno v krovni zakon uvesti definicijo nevladnega sektorja. Poleg tega manjkajo strukturni ukrepi, kot so hladni pogon, skrb za infrastrukturo, znatnejše sofinanciranje evropskih projektov, lajšanje administrativnih bremen in še kaj.
NSK je podal jasno stališče, da je dokument presplošen in da pričakujejo dopolnitve, ob sprejemanju pa še akcijski načrt in evalvacijo preteklega NPK.