Glasilo Kulturosfera oktobra nadgrajujemo z novo rubriko, ki se bo osredotočala na lokalne kulturne politike. Rubrika je sestavljena iz dveh pogovorov in sicer najprej na vprašanja o lokalni kulturni politiki odgovarja občina, v drugem delu pa o stanju na nevladni sceni v občini odgovarja izbrana nevladna organizacija.
V prvi ediciji rubrike smo se osredotočili na Novo mesto, ki z nekaj več kot dvajset tisoč prebivalci predstavlja eno večjih mest v Sloveniji. Mesto je poznano po bogati kulturni dediščini, poleg javnih zavodov pa je dobro razvit tudi nevladni sektor, kjer Klub LokalPatriot predstavlja enega glavnih prizorišč za glasbeno dogajanje, galerija Simulaker pa razstavlja sodobno vizualno umetnost. Iz mestne občine je na naša vprašanja odgovarjala Sandra Boršić, podsekretarka za protokolarne zadeve in kulturo, iz nevladnega sektorja pa smo k pogovoru povabili Boruta Pelka, direktorja Kluba LokalPatriot.
Mestna občina Novo mesto
Odgovarja Sandra Boršić, podsekretarka za protokolarne zadeve in kulturo
Koliko NVO v kulturi deluje v vaši občini?
Registriranih kulturnih društev na območju novomeške občine je več kot 100, delujočih je okrog 50, na razpise Mestne občine Novo mesto se vsako leto javi med 35 do 40 kulturnih društev ter med 5 – 8 zasebnih zavodov, od tega dva s statusom delovanja v javnem interesu na področju kulture.
Kolikšen je letni proračun občine in koliko od tega je namenjeno za kulturo?
Načrt proračuna Mestne občine Novo mesto je znašal 38.822.100 EUR za leto 2016 in 45.432.840 EUR za leto 2017 . Na področju kulture so bila v letu 2016 zagotovljena sredstva v višini 2.136.770 EUR ter v letu 2017 v višini 2.571.033 EUR. Sredstva se zagotavljajo za programske in investicijske stroške na področju kulture. V programskem delu so sredstva namenjena delovanju javnih zavodov na področju kulture, ki jih je ustanovila občina (4 javni zavodi), del programskih sredstev MO Novo mesto nameni delovanju nevladnih organizacij, ki se razdelijo na podlagi javnih razpisov in pozivov.
Koliko sredstev namenite nevladnim organizacijam in samozaposlenim v kulturi in na kakšen način (razpis, poziv itn.)?
Za leto 2017 je MO Novo mesto razpisala sredstva za področje kulture v višini 316.000 EUR v obliki javnih razpisov in javnih pozivov (nekateri med njimi so večletni: programski, redno delo kulturnih društev, sofinanciranje najemnin organizacijam, ki delujejo v javnem interesu, sofinanciranje revije Rast), projektni in medijski razpis sta enoletna. Samostojne kulturne ustvarjalce finančno podpiramo na podlagi javnega razpisa za projekte na področju kulture. Vsako leto se na ta razpis javi okrog 10 samostojnih kulturnih ustvarjalcev (največ s področja likovne umetnosti, kakšen s področja literature in glasbe). Za projekte samostojnih kulturnih ustvarjalcev namenimo od 15.000 do 20.000 EUR, odvisno od števila prijav.
Kakšen pomen ima za vašo občino kultura in katere prioritete imate v prihajajočem obdobju na tem področju?
Kultura, kulturna dediščina in umetniška ustvarjalnost so pomemben del novomeške identitete. Novo mesto oziroma Mestna občina Novo mesto ima bogato prazgodovinsko izročilo halštata s situlsko umetnostjo, tehnično dediščino industrijsko najrazvitejšega območja Slovenije (zbirka IMV vozil, priklopnikov, polpriklopnikov, prikolic, Revozovih oz. Renaultovih vozil, počitniških prikolic Adrie Mobil – vozila, ki so od 50. leta prejšnjega stoletja dalje nastajala v Novem mestu), ustvarjalnost sodobnih slikarjev in grafikov, pisateljev, glasbenikov, plesalcev (svetovnih in evropskih prvakov v sodobnih tekmovalnih plesih), avantgardna uprizoritvena umetnost, izjemni filmski režiserji. Novomeška občina v sebi nosi tradicijo bogatega arheološkega in umetniško zgodovinskega izročila, ki se prepleta s sodobnimi tokovi festivalskih dogajanj in sodobno umetnostjo različnih zvrsti.
Letošnje leto je bilo razglašeno za Jantarno leto. Spoznavali smo bogato preteklost halštata, ki jo arheologi odkrivajo na Kapiteljski njivi z izkopavanji že več kot 30 let. V grobovih naših prednikov so odkrili izjemne predmete, med drugim izjemen stekleni in jantarni nakit, kar priča o bogati civilizaciji, ki je na teh območjih živela in svoj vrhunec doživela med 7. in 4. st. p. n. št.
Leto 2018 bomo obarvali športno s sloganom Zdrav duh v Novem mestu, kar povezujemo z izjemnimi športniki, ki so se rodili in/ali živeli v Novem mestu (Leon Štukelj, Pino Mlakar) in športnimi dosežki novomeških klubov in društev. Ker pa je tudi evropsko leto kulturne dediščine in kulturnega turizma, bomo povezovali in prepletali kulturno izročilo in umetnost s športom (izročilo Sokolov, 120-letnica rojstva Leona Štuklja).
Kako gledate na nujnost razvoja nevladnega sektorja v kulturi in kako ga nameravate spodbujati?
Nevladni sektor je nujno potreben za razvoj družbe, za senzibilizacijo prebivalstva, za ustvarjanje priložnosti kulturno-umetniškega izražanja na ljubiteljski ravni. Na eni strani je potrebno zagotavljati profesionalizem in strokovnost na področju kulture v okviru javnega sektorja, ki daje okvirje, zahteve, merila in izvedbe na visoki profesionalni ravni. Na drugi strani pa mora nevladni sektor, znotraj katerega delujejo prav tako visoko usposobljeni strokovnjaki in profesionalci, ohranjati in spodbujati amatersko, volontersko, prostovoljno participacijo udeležencev/deležnikov, kar ima tudi psihološki učinek na ljudi. V ljubiteljskih društvih, ki niso tako strogo formalizirana, nastajajo dogodki, ki jih publika zelo dobro sprejema. Hkrati pa člani teh ljubiteljskih društev kakovostno in ustvarjalno izkoriščajo svoj prosti čas. Takšna društva so nepogrešljiva v manjših sredinah in krajevnih skupnostih naše občine, saj vnašajo pestrost v lokalno dogajanje ter spodbujajo druženje med ljudmi.
V MO Novo mesto z razpisi spodbujamo mreženje nevladnih organizacij in sodelovanje javnih zavodov z nevladnimi organizacijami. Prav tako MO Novo mesto aktivno sodeluje z nevladniki in jih redno vključuje v protokolarne dogodke občine. V zadnjih letih se je povečalo število projektov, ki nastajajo v sodelovanju med nevladnim sektorjem, javnimi zavodi in MO Novo mesto. Izkušnje so zelo spodbudne in pozitivne, ker so dogodki bolj celoviti, saj združujejo različna znanja, organizacijsko in tehnično jih je lažje izpeljati, predvsem pa so tudi finančni izidi ugodnejši za vse deležnike.
Na kakšen način ob pripravi lokalnih kulturnih programov sodelujete z NVO iz vaše občine?
Pri nastajanju vseh dokumentov MO Novo mesto, kot tudi kulturnem programu, se vključuje predstavnike javnih zavodov, nevladne organizacije in drugo strokovno javnost v nastajanje programskih izhodišč za obdobje do leta 2030.
Kako ocenjujete sodelovanje med občino in državo na področju kulture?
Sodelovanje z državo na področju kulture je korektno.
Kako komentirate osnutek Nacionalnega programa za kulturo 2018 – 2025? S čim od zapisanega soglašate in kje vidite največje pomanjkljivosti dokumenta?
NPK 2018 – 2025 je dokument, ki je zapisan na načelni ravni brez konkretnih opredelitev. Predlog Nacionalnega kulturnega programa kot je zapisan, bi nujno potreboval akcijski načrt z opredeljenimi prioritetnimi programi in investicijami, ki jih bo država podpirala. Iz predloga NPK ni razvidno, kaj so prioritete in usmeritve države na različnih področjih kulturne dediščine in umetnosti, kako se bodo programske usmeritve izvajale v praksi in zakonodajno urejale, predvsem tudi na področju statusa samostojnih kulturnih ustvarjalcev. Obstajajo velike statusne razlike med osebami s statusom samostojnega kulturnega ustvarjalca za posamezne poklice, ki živijo na marginah (npr. razlike pri poklicih igralec, likovni ustvarjalec, pesnik, oblikovalec…). Te iste razlike se pojavljajo tudi v posameznih kulturno-umetniških panogah (npr. dramski igralec lahko igra v gledališču, filmu, snema reklame; likovni ustvarjalec za razstavo, ki jo pripravi ne prejme avtorskega honorarja in mora biti zadovoljen, da sploh lahko razstavlja in da mu galerija izda katalog o razstavi; podobno je s pisatelji in pesniki). Teh zadev ne rešuje NPK, bi pa morala biti usmeritev za normativne in zakonodajne rešitve.
LokalPatriot
Odgovarja Borut Pelko, direktor
Kako ocenjujete stanje na področju kulture v vaši občini?
Seveda bi vedno lahko bilo bolje, a stanje na področju kulture v naši občini ocenjujem kot dobro. Paleta javnih služb in neodvisnih producentov je pestra, pokrite so več ali manj vse umetniške zvrsti in prakse, obiskovalci pa lahko najdejo nekaj za svoj okus, ne glede na to, kakšen ta je. Morda je zadnja leta največ sprememb ravno pri slednjem, saj so vse bolj obiskane komercialne kulturne prireditve, tiste z izobraževalno ali morda alternativno noto, pa malo manj. Ali gre zasluga za to producentom, vsebinam, marketingu ali demografski sliki prebivalstva, pa si ne upam z gotovostjo trditi.
Kakšno podporo občine si želite za profesionalni razvoj nevladnega sektorja v kulturi?
Podpora že sedaj ni slaba, saj smo producenti, odvisno od potreb in zmožnosti, deležni sistemske podpore, ki je bodisi infrastrukturna (uporaba občinskih prostorov), bodisi finančna (večletni razpisi za sofinanciranje), bodisi administrativna. Seveda bi si predvsem v nevladnem sektorju želeli, da bi bile stvari še bolj urejene, a se zavedamo, da je to tek na dolge proge. Konkretno bi si denimo želeli, da bi bili razpisi za naslednje leto vedno objavljeni prej v tekočem letu, da bi bilo možno financiranje po dvanajstinah, da bi bili prostori v javni lasti še bolj odprti in še bolj na voljo za uporabo (precej odvisno od volje vodstev javnih zavodov). Trenutno pogrešamo tudi aktualno strategijo na področju kulture, saj je stari že potekel rok trajanja. Seveda bi se v delu za kulturo lahko povečal tudi proračun.
Kako ocenjujete sodelovanje profesionalnih NVO z javnimi zavodi in ljubiteljskimi društvi v vaši občini?
Omenjeno sodelovanje je po našem mnenju zgledno, je pa seveda odvisno bodisi od programske kompatibilnosti bodisi od volje vodstev omenjenih organizacij. Sami nimamo slabih izkušenj ne z javnimi zavodi, ne z društvi in nevladnimi organizacijami. Naša vrata so vedno odprta za vse, ki bi želeli sodelovati z nami, sami pa pri večini tudi vedno naletimo na enak odziv. Kljub vsemu osebno menim, da so ravno na področju povezovanja in sodelovanja v naši lokalni skupnosti še neizkoriščene možnosti, a verjamem, da jih bomo v prihodnje znali izkoristiti.