Zavod Exodos se že vrsto let posveča scenskim umetnostim, od odrskih performansov do plesa. Najbolj prepoznavni so po mednarodnem festivalu Exodos, sodelovali so pri festivalu Gibanica, gostili številne tuje ustvarjalce, predvsem pa so vidni in aktivni v tujini.
Zavod Exodos je dolgoletni član Društva Asociacija, v tokratnem intervjuju pa smo se pogovarjali z direktorico in producentko Natašo Zavolovšek. Govorili smo o tekočih spremembah davčne zakonodaje in spremembi sistema normirancev. Seveda pa se nismo mogli izogniti težko pričakovani celostni reformi kulturnega modela in prihajajočemu nacionalnemu programu za kulturo.
Status samozaposlenih v kulturi že leta pestijo različne težave. Kaj so po vašem mnenju ključne spremembe, ki bi jih bilo ob prenovi kulturnega modela potrebno implementirati?
Rabimo urejene plačane bolniške, ne le po 30 dnevu bolezni. Nadalje potrebujemo sistem poroštev za reševanja eksistencialnih problemov, saj zdaj ne moremo dobiti kredita, tudi če imaš 21.000 letnih prihodkov, ker pač nisi zaposlen. Potrebujemo v celoti materialno bolj podkrepljen in solidarno zasnovan sistem (nadomestila za obdobja brez delovnih angažmajev, ker drugače enostavno ne moreš delati, saj se ukvarjaš le z eksistenčnimi problemi) in drugače urejeno pokojninsko osnovo, ki bi morala biti izračunana na podlagi dejanskih prihodkov in ne, koliko nam plača država za osnovno pokojnino. Nenazadnje plačujemo davke na osnovi naših prihodkov.
To bo čez nekaj let res težava, saj bo nastal nov rod revežev. Izračuni kažejo pokojnine v višini 320 evrov!
Ministrstvo za kulturo je napovedalo uvedbo agencije za umetnost, ki naj bi prevzela financiranje NVO v kulturi. Kako gledate na napovedane spremembe? Kako sicer gledate na agencijsko urejanje področji pri nas, v mislih imamo JAK in SFC? Kaj lahko iz teh izkušenj pričakujemo glede napovedane agencije?
Predvsem me zanima argumentacija vlade. Že naše ministrstvo se je povečalo v obdobju 20 let za kar precej novih delovnih mest, pa še vedno nimamo dovolj dobrih strokovnih sogovornikov, ki bi vodili res dober, strokoven servis za nas in kulturo. Po navadi se v dialogu z njimi počutim kot ekspert. Novo drobljenje pa verjetno ne pomeni novih sredstev za živo produkcijo, ampak le novo razpršenost.
Ministrstvo za finance je v javno razpravo poslalo predlog sprememb Zakona o dohodnini (ZDoh-2) v katerem se spreminja tudi obdavčevanje normirancev. Ključna sprememba je, da bi se priznani normirani odhodki iz sedanjih 80% znižali na 60%, a bi obdavčljivi del, sedaj 40%, bil spet deležen možnosti osebnih olajšav. Kaj napovedane spremembe po vašem mnenju pomenijo za samozaposlene v kulturi in kako bodo po vašem mnenju te spremembe vplivale na ustvarjalce s področja plesa in gledališča?
Težko je reči, kaj to pomeni za nas, ker verjetno niti predlagatelji ne vedo natančno. Po mojem mnenju davki niso največji problem samozaposlenih. Največji problem je neurejen status samozaposlenih in seveda naši redni prihodki.
Z veseljem plačujem tudi davke, če imam normalne prihodke in če vem za kaj se ti davki namenjajo.
V procesu nastajanja je tudi Nacionalni program za kulturo (NPK). Katere so po vašem mnenju ključne spremembe na področju nevladnih organizacij, ki bi morale biti vključene v novi NPK?
To, kar verjetno sicer nikoli ne bo. Prvič, da smo spoznani kot vitalnejši in najbolj prodorni del slovenske kulture. Drugič, da se razlike med javnimi institucijami in NVO zmanjšajo. Da, na primer, končno dobimo za eno produkcijo enak finančni delež kot javne institucije, ne pa, da za večjo medprodukcijo dobimo 5.200 evrov, kar je približno tretjina honorarja, ki ga dobi režiser v javni instituciji. Mi pa naj bi pričarali predstavo z 12 nastopajočimi in z vsemi ostalimi stroški in honorarji.
V preteklosti je bilo precej govora o t.i. sistemu matching funds, torej sofinanciranju deleža evropskih projektov s strani ministrstva za kulturo in večjih občin. Kako bi po vašem mnenju bilo potrebo urediti ta sistem? Po kateri praksi iz tujine bi se lahko zgledovali?
Sofinanciranje je nujno. V nasprotnem primeru bi bilo pošteno, da država preprosto odstopi od tega programa v EU.
Banalno je, da smo slovenski producenti eni izmed najuspešnejših v Evropi glede na število odobrenih projektov, na Ministrstvu za kulturo (MK) pa dobimo za štiriletni projekt 3.200 evrov! Enkrat v štirih letih. Skratka glede na to, da slovenska kultura kar precej sloni na evropskih fondih, bi MK moralo uvesti neke regulative in zagotoviti zadostno sofinanciranje. Za začetek bi bilo dovolj že, da je projekt, ki dobi sredstva na Ustvarjalni Evropi, avtomatično potrjen tudi na projektnem razpisu. Kar sedaj ni nujno. Kot drugo, bi lahko dobili tretjino sredstev avtomatično s strani MK. In potrebno bi bilo pridobiti banko, da bi lahko prijavitelji dobili kredit za avansiranje. Na primer Investicijsko banko Slovenije. To so naredile Francija, Španija in Romunija. Občine sploh še niso pričele sofinancirati evropske projekte v kulturi, pa mi črpamo sredstva iz tega naslova že leta.
Mednarodno sodelovanje predstavlja pomembno ustvarjalno komponento Zavoda Exodos. Kaj bi bilo potrebno storiti, da bi bila tovrstna sodelovanja bolj pogosta, lažja in splošno bolje podprta s strani odločevalcev?
Predvsem bi se bilo potrebno osvestiti, da je mednarodno sodelovanje pomembno za slovensko kulturo in državo, ne pa, da dobiš zavrnjen projekt, ker si preveč mednaroden. Potrebno bi bilo uvideti, da nekatere organizacije delajo doma, druge pa doma in v tujini. Ne moremo biti vsi za vse. Na zadnjem sestanku z ministrom sem trikrat slišala, da je Slovenija premajhna. Tako je, Slovenija je premajhna, da bi lahko naši odlični umetniki igrali in razstavljali samo doma. Sicer je bilo rečeno v drugem kontekstu, ampak našo majhnost jaz osebno vidim le v tem.
Slovenija ima veliko uspešnih festivalov, hkrati pa so na tem področju prisotni različni problemi, kot je delovni presežek neke organizacije predvsem v obdobju festivalov in hkrati pomanjkanje finančne stabilnosti izven festivalskega časa. Kaj vse bi bilo potrebno storiti na področju razumevanja in financiranja festivalov?
Res velik, pozitiven dogodek je bil, da so odprli štiri letni projektni razpis za festivale. To pa je bilo tudi vse, kar je bilo pozitivno na tem področju v zadnjih 15 letih, odkar jaz delam festival Exodos, festival sodobnih odrskih umetnosti.
Drugače pa se nam proračun zmanjšuje z vsakim razpisom. Fino je, da imamo veliko različnih festivalov, vendar pa ne morejo vsi festivali dobiti enaka sredstva, ker so naši programi drugačni in tudi stroški, da izvedemo festival, so drugačni. Žal tu ne sme biti uravnilovke, kot je sedaj. Z 20.000 evri, kot jih dobivamo sedaj s strani MK, lahko pripeljemo (če) enega renomiranega umetnika iz tujine, kar je delal festival Exodos od svojih začetkov dalje. Imam občutek, da komisije na MK in MOL nimajo dovolj znanja o tem, kakšni so proračuni primerljivih evropskih festivalov in koliko stane odkup, realizacija in ostali stroški izvedbe tujih predstav in festivalov.
Kakšne načrte imate v zavodu Exodos v tem letu?
Letos končujemo dva evropska projekta, 1 space in Corners, gremo na veliko turnejo po Kitajski z našo mednarodno koprodukcijsko predstavo Zibka (Beijing-Xian-Hangzhu-Shanghai- Beijing), smo koproducenti nove prestave tandema Alien Express (Žiga Kranjčan in Gašper Kunšek), gremo na gostovanje na festival Spielart v Munchen z našo mednarodno produkcijo Let’s talk about sex, pripravljamo nov večji mednarodni izobraževalno umetniški projekt 1 space World in nov koncept festivala Exodos. Predvsem pa bomo poskušali preživeti.