Zdi se, da bo zadnja polovica mandata ministrstva za kulturo v znamenju prenove kulturnega modela. Včeraj so namreč pripravili že drugo razpravo na to temo, kjer je svoje stališče ponovno predstavila tudi Asociacija.
Nekdanja predsednika Asociacije in zdajšnja člana upravnega odbora Asociacije Jurij Krpan in Andrej Srakar sta opozorila predvsem, da je potrebno nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi razumeti celostno ter prisluhniti stroki in njenim argumentom.
Spomnimo, prvo srečanje je potekalo pred veselim dnevom kulture 2. decembra 2016, ko je minister za kulturo Tone Peršak prvič predstavil svoje videnje celostne prenove kulturnega modela, a tako kot tokrat uvodničarje prosil, da dokumentov, dokler so še v pripravi, ne posredujejo javnosti.
Na prvem srečanju je Jurij Krpan opozoril, da ministrstvo pravilno zaznava raznolikost nevladnega sektorja, a bi bilo nujno, da jih ne diferencira zgolj po obliki in namenu organiziranosti, temveč tudi po vsebini ter poslanstvu. Dodal je, da je potrebno NVO sektor razumeti kot konstitutivni element celotnega kulturnega polja, ne pa kot njegov privesek v relaciji do javnega sektorja. Menil je, da antagonizem med javnim in zasebnim, ki se v dokumentu pogosto pojavlja, ni konstruktiven za premišljanje novega kulturnega modela.
Ministrstvo je začelo razmišljati o smeri ustanovitve Agencije za umetnost, ki bi po vzoru Slovenskega filmskega centra in Agencije za knjigo pod sabo združevala nevladni sektor v kulturi. Krpan je opozoril k previdnemu rokovanju s to materijo, saj sta prav ta dva primera agencij primera slabe prakse, s katerim se je stroka deloma getoizirala, zato je nujno, da se agencijo in njene učinke ob morebitni ustanovitvi celostno premisli.
Glede samozaposlenih v kulturi je Krpan opozoril, da je ta inštitut potrebno posodobiti, a ne na restriktiven način, kjer zmanjšanje števila ustvarjalcev postane cilj prenove statusa. Predlagal je, da se poskuša misliti pravico do plačila socialnih prispevkov kot prototip univerzalnega temeljnega dohodka, opustitev cenzusa pa kot spodbudo, da se poklic umetnika osvobodi stigme revščine.
Na drugem, januarskem srečanju, je Andrej Srakar opozoril, da ministrstvo prenovo statusa samozaposlenih utemeljuje na domnevni rasti števila samozaposlenih in opozoril, da tu ne gre za trend, temveč nenaden skok v zadnjih dveh letih, kar je potrebno za kakršnokoli smiselno analizo bodočih trendov upoštevati in raziskati vzroke za ta nenaden skok.
Jurij Krpan je dodal, da je na edini točki v dokumentu, kjer se pojavi finančna projekcija, to ravno pri samozaposlenih, kar je nesprejemljivo, saj izgleda, kot da so se na ministrstvu težav kulturnega modela lotili pri najšibkejših.
Srakar je opozoril tudi, da ministrstvo v svojem dokumentu sicer veliko govori o temeljnih spremembah kulturnega modela, ki pa ostajajo precej nerazvidne, saj je posredovani dokument prej analiza obstoječega stanja.
Srakar je opozoril tudi na to, da je potrebno nujno upoštevati, da čeprav nevladne organizacije morda res spadajo na področje zasebnega prava, le teh ne gre enačiti s podjetji, saj so praviloma neprofitno naravnane organizacije, ki delujejo v javnem interesu.
Na nevladniški sceni smo tudi razočarani, da ministrstvo dokument v delu o NVO piše, kot da obstaja prazen prostor, kar ne drži, saj je stroka v okviru dialoških skupin na ministrstvu za kulturo od leta 2009 prišla do številnih predlogov in rešitev, ki so bili ministrstvu posredovani, a jih v tem predlogu prenove ni upoštevanih.
Pri vprašanju ustanovitve agencije je Krpan poudaril, da ta ne more biti agent za neprilagojene subjekte, ampak je potrebno glede na preliminarne izsledke študije, ki jo je na to temo opravila Asociacija, upoštevati celostne učinke ustanovitve takšnega telesa na kulturno krajino.
Ministrstvo sicer v dokumentu priznava, da Kulturniška zbornica Slovenije ni zaživela, kot bi morala, in predlaga njeno prekvalifikacijo v poklicno zbornico stanovskih društev.
Srakar je opozoril, da nova zbornica ne more temeljiti zgolj na stanovskih društvih, temveč je potrebno upoštevati tudi strokovna društva, ki združujejo različna področja in se ukvarjajo z bolj horizontalnimi vprašanji.
Krpan pa je opozoril, da umetnost ni primerljiva s kodeksi, ki jih imajo denimo zdravniki ali odvetniki, zato je kulturniško zbornico težko misliti kot poklicno ustanovo, ki podeljuje certifikate itn. Poudaril je, da bi bilo namesto tega smiselno razmišljati, da se zbornico transformira v inštitut za analize, monitoring kulturnih politik in raziskave, skratka v inštitut za kulturniške študije.