Kulturno-umetniški sektor se vse bolj zaveda potrebe po povezovanju in sodelovanju z ostalimi ustvarjalci družbenega.
Ob vsesplošnem trendu stagniranja javnega sofinanciranja je neizbežno pregledovanje ustreznih modelov, ki bi lahko ustvarjali vzajemna partnerska razmerja z različnimi sektorji ter tako omogočala kolektivni napredek celotne družbe.
V Društvu Asociacija, ki je največja zagovorniška mreža posameznikov, samostojnih ustvarjalcev in nevladnih organizacij v kulturi, si zato že dlje časa z različnimi raziskavami in analizami prizadevamo za najširšo možno diskusijo ter iskanje primernih rešitev, ki bi spodbudile zasebno vlaganje v kulturo s strani države ter ostalih deležnikov v družbi, predvsem gospodarstvu.
Da se to zgodi, mora država zagotoviti primerne spodbude za gospodarstvo in javni sektor, da bo ta mehanizem sploh smiseln. Gotovo moramo zavedanje o pomenu in podpori kulture dvigniti med gospodarstvom ter nenazadnje tudi producente v kulturi spodbuditi, da iščejo različne vire financiranja za svoje delo. Še posebej pomembno je zasebno vlaganje za samozaposlene in nevladne organizacije v kulturi, ki so že sicer podhranjeni pri javnem sofinanciranju, čeprav so med nosilci kulturnega udejstvovanja in pogosto tudi pionirji različnih oblik umetnosti, ki širijo meje obstoječega za celotno družbo, skozi sinergijske učinke pa dvigujejo ne le kvaliteto življenja ter ugled in prepoznavnost države, temveč krepijo tudi gospodarstvo, predvsem turizem.
Eden izmed konkretnih ukrepov, ki je v preteklosti že doživel širšo javno in strokovno podporo, je tako imenovana shema deleža za umetnost. Gre za v svetu dobro uveljavljen način podpore umestitve umetniških del v javne prostore. Z bolj odgovorno vlogo države pri spodbujanju, promociji in krepitvi ustvarjanja ter povezovanja med arhitekturo in umetnostjo se manko zasebnih pobud namreč lahko preseže, hkrati pa lahko tako daje dobre zglede tudi gospodarstvu. Delež za umetnost je shema, ki zagotavlja, da se ob postavitvi, obnovi oziroma gradnji stavb, zakonsko oddvoji določen odstotek celotnih sredstev investicije za umetniška dela te stavbe v korist širše javnosti in družbe.
Kot pišejo avtorji slovenske analize na to temo (Kočica idr. 2009), takšna shema prinaša številne koristi. Umetniki pridobijo možnost dela prek javnih razpisov in natečajev, ki so sicer zelo omejeni in redki. Bogatijo tudi svoje delovne izkušnje s vključevanjem v nove, (bolj) velikopotezne ustvarjalne možnosti, zlasti pri zagotavljanju novih storitev v urbanizmu, arhitekturi, krajinski arhitekturi, gradbeništvu ter pri zunanjem in notranjem opremljanju prostorov. Ustvarjalke in ustvarjalci imajo več možnosti za delo in preživetje. Koristi za širšo javnost se kažejo predvsem v bolj pozitivnem vrednotenju javnih površin, kultiviranju prostora, njegovi večji prepoznavnosti, demistifikaciji umetnosti in približevanju ustvarjalnosti ljudem, ozaveščanju in spoznavanju z deli sodobnih umetnikov, novi kvaliteti bivalnega okolja – tako za javne uslužbence, ki delajo v javnih prostorih, kot za obiskovalce, možnosti odprtega javnega (tudi kritiškega) dialoga, krepitev skupnosti, ustvarjanje novih oblik sobivanja in sooblikovanja javnih prostorov, izboljšanje delovnega vzdušja javnih uslužbencev, in s tem delovne učinkovitosti, ter spodbujanje in promocija arhitekture, dediščine, krajinarstva in umetnosti na sploh. Shema deleža za umetnost lahko tako prinese pozitivne učinke za vse vključene strani: umetnike, arhitekte, investitorje ter širšo javnost.
Umetnost bi s tovrstnim zakonom lažje dokazala, da je vredna zaupanja in finančne podpore, saj jo družbi v transformirani obliki večkratno vrača. Z namenom začetka dolgoročnih premikov na področju spodbujanja zasebnega vlaganja v kulturo strani države zato v Društvu Asociacija odpiramo dvomesečno javno razpravo o nujnosti novega zakona, ki bi uvedel shemo obveznega deleža za umetnost. Zakon bi moral določiti namen, delovanje, organizacijo, financiranje in nadzor nad shemo umetniškega deleža v investicijskih projektih.
Vabimo vas da na tej povezavi izpolnite anketo o različnih oblikah zasebnega vlaganja v kulturo in umetnost ter tako sodelujete v medsektorski strokovni javni razpravi.