V času, ko se sestavlja ekipa nove vlade, ki jo čaka več kot lahko delo, v društvu Asociacija , združenju več kot sedemdeset nevladnih organizacij v kulturi in več sto samozaposlenih v kulturi, aktivno razpravljamo in razmišljamo o vlogi kulture, ki ji jo bo vlada Mira Cerarja v prihajajočem obdobju namenila.
Ali bosta kultura in umetnost končno opolnomočeni za uresničitev vloge, ki se jima deklarativno pripisuje v slovenski družbi, tj. vlogo katalizatorja družbenih sprememb v smeri razvoja sodobne, demokratične in trajnostno naravnane družbe?
Sodeč po koalicijski pogodbi in političnih prioritetah vlade SMC-Desus-SD, bo kultura, kot vedno do zdaj, marginalizirana. Bodoča vlada se je na načelni ravni ogradila od ideologij in tako kulturi (znotraj javne politike) vnaprej onemogočila emancipatoren potencial, jo kastrirala. Kultura ni del političnih prioritet bodoče vlade, ukrepi na področju kulture pa zvenijo, glede na težo problemov, ki jih naslavljajo, preveč lahkotno, da bi vlili zaupanje, da bo tokratni mandat vlade in ministra za kulturo drugačen, kot so bili dosedanji. Štirje ministri za kulturo in tri vlade so se zamenjale odkar smo se lotili »posodobitve kulturno političnega sistema«, hegemonske sintagme v javnem diskurzu o/v kulturi. Ta ključna potreba znotraj kulturne politike pa vse do zdaj ni bila potešena in glede na do sedaj videno, obstaja resen dvom, da bo v mandatu vlade Mira Cerarja kaj drugače.
Koalicijska pogodba pravilno ugotavlja, da bo politični okvir, ki ga bo morala nova vlada na področju kulture zasledovati, Nacionalni program za kulturo 2014–2017. To je ambiciozen dokument, ki realizacijo svojih ukrepov v veliki meri naslanja na črpanje evropskih sredstev iz nove finančne perspektive. V društvu Asociacija smo v zadnjem letu večkrat javno opozorili, da je kultura v strateških, operativnih dokumentih za črpanje EU sredstev slabo reprezentirana in da se tako postavlja pod vprašaj uresničitev zastavljenih usmeritev. Novega ministra za kulturo čaka tako vsebinsko kot politično zahtevno delo že naslednji dan po potrditvi vlade, saj bo moral, če bo želel še v času svojega mandata uspešno zagovarjati doseganje ciljev razvoja kulture v Sloveniji, začeti popravljati slabe poteze svojega predhodnika in bolje pozicionirati kulturne »projekte« v Operativnem programu črpanja EU sredstev, se spopasti z interesi ostalih resorjev ter znati upoštevati različne civilno družbene akterje v polju kulture.
V Asociaciji zato menimo, da so dobro poznavanje in vedenje o kompleksnem in heterogenem polju kulture po eni strani in opremljenost s politično močnim zaledjem in voljo po drugi ključne karakteristike novega ministra za kulturo, da bo znal in uspel različnim akterjem v kulturi omogočiti realizacijo potencialov, ki ga nosijo. Le legitimiranje svoje pozicijo s sestajanjem z nekaterimi akterji v polju kulture v času pred svojo potrditvijo na pozicijo ministra za kulturo ne bo dovolj za realizacijo ambicioznih ciljev, ki jih bosta morala nova vlada in minister zasledovati na področju kulture.
Od nove vlade tako pričakujemo predvsem uveljavitev novega modela kulturne politike s ciljem udejanjanja potenciala različnih akterjev v kulturi in ne krčenja ustvarjalnega prostora zaradi krize z/s:
– spodbujanjem razvoja nevladnih organizacij v kulturi s sistemsko ureditvijo njihovega financiranja: 1) javnega financiranja, ki (neodvisni) kulturi produkciji ne sme zmanjševati sredstev, temveč mora omogočati profesionalne pogoje za delo in kakovostno izvajanje umetniških programov in projektov, in 2) zasebnega financiranja, ki mora biti spodbujeno npr. z večjimi davčnimi olajšavami, kot je dosedanja praksa; in s spodbujanjem zaposlovanja v tem sektorju. Pričakujemo smiselno vključitev nevladnih organizacij v zakonodajne dokumente na področju kulture na podlagi sklepov strukturiranega dialoga med predstavniki NVO v kulturi in političnimi odločevalci;
– celovitimi medresorskimi ukrepi za izboljšanje socialnega, pravnega in ekonomskega položaja samozaspolenih v kulturi na način, da se izenačijo delovni pogoji kulturnih delavcev v javnem sektorju s tistimi na svobodi na podlagi sklepov in predlogov strukturiranega dialoga med predstavniki samozapolenih v kulturi in političnimi odločevalci;
– boljšim črpanjem evropskih sredstev nove finančne perspektive za polje kulture, doslednim sledenjem začrtanim projektom Nacionalnega programa za kulturo 2014–2017 (ki je minimalna meja sprejemljivih smernic na področju kulture).
V društvu Asociacija pričakujemo, da se bo izbira in potrditev novega kandidata oz. kandidatke za ministra za kulturo poslej sukala predvsem okrog opredeljevanja do zgornjih konkretnih vsebinskih usmeritev. Slovenija potrebuje ministra za kulturo, ki bo vsebinsko in izkustveno podkovan za razumevanje kompleksnega kulturno političnega polja ter, ki bo politično dovolj močna in horizotalno spoštovana figura, da bo zaveze znotraj koalicijske pogodbe lahko uresničila.
(Izjava poslana dr. Miru Cerarju – Stranki Mira Cerarja in vsem parlamentarnim strankam)