Ime: Odločba o ugotovitvi, da sta prvi odstavek 14. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in del drugega odstavka 7. člena Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči v neskladju z Ustavo ter o ugotovitvi, da peti odstavek 10. člena in 4. točka prvega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev nista v neskladju z Ustavo
Organ: Ustavno sodišče Republike Slovenije
Sprejetje sodbe: 7. julij 2016
Povezava na odločbo
Ključne določila odločbe
Ustavno sodišče je odločilo:
– Prvi odstavek 14. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 14/13, 99/13, 57/15 in 90/15) je v neskladju z Ustavo.
– Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
– Do odprave ugotovljene protiustavnosti lahko vlagatelji v postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev dokazujejo, da ne dosegajo višine mesečnega dohodka, določene v prvem odstavku 14. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
Odziv Asociacije
Asociacija se je s sodbo strinjala, saj je Ustavno sodišče RS na posredni predlog Asociacije in Novičnika za samozaposlene v kulturi, preko Varuha človekovih pravic, spoznalo 14. člen ZUPJS za neskladnega z ustavo.
Pregled upoštevanja predlogov Asociacije
Asociacija si je skupaj z Novičnikom za samozaposlene v kulturi prizadevala za odpravo t.i. fiktivnega prihodka, ki je posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost (tudi samozaposlenim v kulturi), v primeru, da v koledarskem letu niso zaslužili vsaj minimalne plače, pri preračunavanju višine socialnih transferjev upošteval, kot da so zaslužili minimalno plačo. To je pomenilo, da so bili posamezniki z nizkim prihodkom oškodovani, saj jih je center za socialno delo uvrstil v višji dohodkovni razred, kljub temu, da tega dohodka sploh niso prejeli. To dejstvo je velik problem predstavljalo tudi za samozaposlene v kulturi, katerih prihodki so bili po statistikah pogosto nižji od minimalne plače. S tem so samozaposleni, na primer, prejemali nižje otroške dodatke, plačevali več za vrtec in bili oškodovani pri nekaterih drugih socialnih transferjih.
Asociacija se je zato skupaj z Novičnikom za samozaposlene v kulturi obrnila na Varuha človekovih pravic, ki je vložil tožbo na ustavno sodišče, to pa je sporni člen dejansko spoznalo za neskladnega z ustavo.
Kronologija zagovorniških dejavnosti
Januar 2015: Na pobudo članov Asociacije smo pričeli razvijati strategijo, kako odpraviti problematiko fiktivnih prihodkov za samozaposlene v kulturi.
Februar 2015: Obravnava problematike na upravnem odboru Asociacije.
Marec 2015: Sestanek z ožjo skupino zainteresiranih deležnikov glede odpravljanja fiktivnih prihodkov.
Maj 2015: Dogovarjanje z Varuhom človekovih pravic glede možnosti vložitve presoje skladnosti z ustavo 14. člena ZUPJS, ki dovoljuje pripisovanje fiktivnih prihodkov.
20. maj 2015: Varuh človekovih pravic vloži tožbo na Ustavnem sodišču RS, kjer je ena od točk presoje ustavnosti tudi problematika fiktivnih prihodkov. Povezava na tožbo.
Februar 2016: Komunikacija z novinarji glede problematike fiktivnih prihodkov.
7. julij 2016: Razglašena je sodba ustavnega sodišča, kjer je 14. člen ZUPJS spoznan za neustavnega.
4. avgust 2016: Skupna novinarska konferenca Asociacije, Novičnika za samozaposlene v kulturi in Varuha človekovih pravic glede uspeha pri odpravljanju 14. člena ZUPJS, ki je bil na Ustavnem sodišču RS spoznan za neskladnega z ustavo.