Kdo naj presoja delo v kulturi? Odzvali smo se na predlog Pravilnika o strokovnih komisijah

Društvo Asociacija je Ministrstvu za kulturo poslalo odziv na predlog novega Pravilnika o strokovnih komisijah ter pripravilo dva konkretna normativna modela njegove dopolnitve. Prednostni model ohranja presojo statusnih pravic pri področnih komisijah, alternativni pa za primer ohranitve horizontalne statusne komisije določa obvezno vključitev področne stroke. Oba modela obenem krepita pluralnost, samostojnost in sledljivost dela komisij.

Pravilnik ureja število in področja stalnih strokovnih komisij, postopek njihovega imenovanja, naloge, način dela, preprečevanje nasprotja interesov, dokumentiranje odločanja in plačilo članov. Gre zato za izvedbeni predpis, ki pomembno vpliva na strokovno presojo javnih kulturnih programov in projektov, programov javnih zavodov, statusnih pravic ter drugih zadev s področja javnega interesa za kulturo.

Preberite več

Asociacija poizveduje: intervjuji z deležniki – Mestna občina Maribor

V Asociaciji smo se pred lokalnimi volitvami 2026 odločili, da v izbranih mestnih občinah opravimo intervjuje s ključnimi deležniki s kulturno-umetniške scene in jih objavimo v obliki preglednih člankov. Skupaj s tem objavljamo tudi krajše analize stanja kulturno-umetniške produkcije v teh občinah. Pred vami je šesti od šestih preglednih člankov, ki obravnava stanje v Mestni občini Maribor (MOM), drugi največji občini, ki ima za Ljubljano največ kulturnih programov, organizacij in delavcev. O stanju v občini smo se pogovarjali tako s predstavniki občine kot s predstavniki NVO in samostojnimi delavci v kulturi.

Na naša vprašanja so odgovarjale tri kulturne delavke: pesnica, publicistka in založnica Anja Zag Golob, koreografinja Mojca Kasjak ter pedagoginja, producentka in vizualna umetnica Maja Pegan; slednja je ločeno odgovarjala tudi v imenu organizacije Hiša! Društvo za ljudi in prostore. Producentka Petra Hazabent je prav tako odgovarjala v dveh vlogah, kot samostojna kulturna delavka ter predstavnica Društva za kulturno produkcijo in afirmacijo umetniških procesov NAGIB. Poleg tega smo govorili še z Urošem Kaurinom s Kulturno-umetniškega društva Moment, ki se ukvarja z razvojem neodvisnega gledališča, Katjo Sreš s Kulturno-umetniškega društva Coda, v okviru katerega deluje glasbena šola, društvo pa se ukvarja tudi z organizacijo koncertov, ter Miho Horvatom z Ustanove Fundacija Sonda, ki deluje na področju teorije in prakse avdiovizualne umetnosti. V imenu MOM je odgovarjal Bojan Golčar s Sektorja za kulturo v Uradu za kulturo in mladino.

Preberite več

Konferenca NE ŽIVIMO SAMO OD KRUHA: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?

Društvo Asociacija v sodelovanju s partnerji doma in v tujini organizira mednarodno konferenco o povezovanju kulture, zdravja in socialnega predpisovanja z naslovom NE ŽIVIMO SAMO OD KRUHA: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?. Konferenca bo 8. oktobra 2026 v Kinu Šiška v Ljubljani združila strokovnjake s področij kulture, umetnosti, zdravja, socialnega varstva in oblikovanja politik.

Konferenca bo odprla vprašanje, kakšno vlogo lahko ima umetnost v sistemih podpore zdravju in dobremu počutju ter kako naj se področje kulture in zdravja razvija na sistemski ravni. Raziskave vse bolj potrjujejo pozitivne učinke sodelovanja v kulturnih in umetniških dejavnostih na zdravje, duševno zdravje, dobro počutje, socialno povezanost in vključevanje. Hkrati se v Evropi razvijajo novi modeli povezovanja kulture z zdravstvenimi in socialnimi sistemi, med njimi tudi socialno predpisovanje ter predvsem model “Umetnost na recept”.

Registriraj se

Prijave na konferenco so odprte.

Preberite več

Razpisne priložnosti (avgust 2026)

Vsak mesec za vas izberemo nekaj aktualnih razpisnih priložnosti s področja kulture, namenjenih kulturnim ustvarjalcem in ustvarjalkam.Razpisne priložnosti (junij 2026).

Na spodnjem seznamu lahko najdete izbor domačih in mednarodnih možnosti za razvoj na različnih področjih kulturnega delovanja.

Preberite več

Stališče društva Asociacija glede Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije in poziv k oddaji podpisa za naknadni zakonodajni referendum

V društvu Asociacija se pridružujemo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). Pri tem želimo poudariti, da ne problematiziramo zgolj vsebine zakona, temveč tudi način njegovega sprejemanja. Zakoni, ki pomembno posegajo v pravice ljudi, socialno varnost in delovanje javnih sistemov, morajo biti sprejeti v postopku, ki omogoča tehtno parlamentarno in javno razpravo, preverjanje njihovih posledic ter sodelovanje tistih, na katere bodo spremembe neposredno vplivale. ZIURS namreč ne ureja enega samega, jasno omejenega interventnega vprašanja. Posega v davčni sistem, socialne prispevke, pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, dolgotrajno oskrbo, delovna razmerja, položaj samozaposlenih ter organizacijo zdravstvene dejavnosti. Gre za vrsto sistemskih sprememb, združenih v enem zakonu.

Prav zato se nam zdi pomembno, da o zakonu ne razpravljamo samo skozi vprašanje, ali je posamezen ukrep na prvi pogled ugoden ali neugoden. Vprašati se moramo tudi, kakšne posledice imajo ti ukrepi skupaj, kdo jih bo dolgoročno plačal in ali je takšne sistemske spremembe mogoče odgovorno sprejemati brez temeljite javne in parlamentarne razprave.

V društvu Asociacija zakonu nasprotujemo tudi zaradi njegovih vsebinskih posledic. Ocenjujemo, da bi njegova uveljavitev pomenila dodatno zmanjšanje prihodkov zdravstvene in pokojninske blagajne ter nadaljnjo prekarizacijo trga dela. To je za nas posebej pomembno, ker zastopamo delavke in delavce v kulturi, kjer se s posledicami prekarizacije soočamo vsakodnevno.

Podpiramo ukrepe, ki ljudem omogočajo dostojno življenje in višji razpoložljivi dohodek. Ne podpiramo pa rešitev, pri katerih se kratkoročno izboljšanje položaja posameznika financira z zmanjševanjem njegove dolgoročne socialne varnosti ali z dodatnim krčenjem skupnih socialnih sistemov.

Zato vas pozivamo, da oddate svoj podpis za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o ZIURS. To lahko storite fizično na vsaki upravni enoti v poslovnem času ali elektronsko prek e-Uprave.

E-PODPIS LAHKO ODDAŠ TU

Preberite več