V Asociaciji smo se odzvali na predlog novele Zakona o medijih, ki ga je Ministrstvo za kulturo konec avgusta objavilo v javni razpravi. Osrednji problem predloga je po naši oceni odprava zakonsko določenega minimalnega obsega sredstev za izvedbo vsakoletnega razpisa za programske vsebine medijev. Višino podpore bi po predlogu ministrstvo po novem prepuščalo vsakokratnemu proračunskemu določanju. Pri tem je bil novi Zakon o medijih sprejet šele septembra 2025, nova uredba o državnih pomočeh pa se uporablja šele od decembra 2025. Razpis za leto 2026 se zaradi prehodne določbe uredbe še vedno konča po prejšnji ureditvi, prvih zakonsko predvidenih evalvacij novega sistema pa ministrstvo še ni opravilo.

Novela sicer vsebuje nekatere potrebne popravke in pojasnitve, vendar bi odprava finančne varovalke in krčenje upravičenih namenov zmanjšala predvidljivost medijske politike ter oslabila pluralizem prav v segmentu, ki javni interes zagotavlja zunaj tržno najprivlačnejših vsebin. Zato v Asociaciji na prvem mestu vztrajamo, da zakon ohrani realni minimum financiranja, zaščiten z avtomatično valorizacijo, ter omogoči večletno podporo dejavnostim, katerih učinki so odvisni od kontinuitete.

Na to osrednjo varovalko se navezujeta še dve prednostni zahtevi. Zakon mora ohraniti in jasneje opredeliti podporo dejansko nepridobitnim medijem ter strokovnemu, stanovskemu, samoregulativnemu in razvojnemu podpornemu okolju. Javno financiranje pa naj zakonodaja dosledneje veže na preverljiv javni interes, kakovostne in dostojne pogoje dela, kulturno in družbeno raznolikost ter strokovno in neodvisno odločanje. Asociacija ob potrebnih popravkih sedanjega sistema še naprej zagovarja ohranitev njegovih ključnih pridobitev in njihovo nadaljnjo, z evalvacijo podprto nadgradnjo.

V Asociaciji smo se odzvali na predlog novele Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je Ministrstvo za kulturo konec preteklega meseca objavilo v javni razpravi. Kot v gradivu navaja predlagatelj, pri njegovi pripravi ni sodeloval noben zunanji strokovnjak, pred javno razpravo pa vanjo ni bila vključena niti zainteresirana strokovna javnost. Predlog je tako prišel v javno razpravo s precej nedodelanim osnovnim konceptom. Že zgolj zato smo v društvu do njega zadržani, še preden se spustimo v presojo posameznih rešitev.

Ministrstvu smo predlagali, naj predlog umakne, ga ob sodelovanju strokovne in zainteresirane javnosti temeljito dopolni ter šele nato ponovno predloži v primerno dolgo javno razpravo. Prav zgodnje soočenje koncepta z znanjem in izkušnjami tistih, ki ureditev poznajo in bodo z njo živeli, bi lahko preprečilo vrsto protislovij, nejasnosti in nepojasnjenih izbir, ki jih vsebuje predlog. Javna razprava po našem mnenju namreč ne bi smela biti faza, v kateri zainteresirana javnost namesto predlagatelja šele dokončuje osnovni koncept zakona.

Asociacija pri tem ne zagovarja nespremenljivosti sedanjega modela, temveč priporoča, naj bo nova ureditev najmanj tako koherentna, odprta in odporna proti političnemu vplivu kot veljavna.