Društvo Asociacija je pripravilo in strankam pred državnozborskimi volitvami poslalo dokument Strokovna izhodišča in programske usmeritve za kulturno politiko 2026-2030. Dokument je nastal na podlagi dolgoletnega spremljanja razmer nevladne kulture ter v dialogu s članstvom in širšim kulturnim poljem.
Drage članice in člani – delavke in delavci v kulturi!
Spremembe zakonodaje so zagotovo začrtale pravo pot, a po njej bomo morali hoditi delavci sami.
Leto, ki je za nami je za kulturno-umetniški sektor prineslo korenite spremembe. V januarju je dopolnitev krovnega zakona s področja kulture uvedla minimalno plačilo za prekarne delavce, ki delo opravljajo za javne zavode s področja kulture. V oktobru smo, po 20 letih, dočakali tudi celovito prenovo krovne zakonodaje s področja kulture in uvedbo novitet, ki bodo izboljšale materialni položaj delavk in delavcev v kulturi.
Tako uvedba drsnega cenzusa kot karierne dinamike bosta pozitivno vplivala na materialni položaj ustvarjalk in ustvarjalcev – pri načrtovanju svojega dela boste lahko bolj fleksibilni, na starost pa si številni lahko obetate boljšo pokojino. Leto 2025 je prineslo tudi nov medijski zakon, ki pa na področju zagotavljanja pogojev za neodvisno novinarstvo ni prinesel bistvenih izboljšav, kar je v času, ko se mediji kopičijo v rokah peščice, in ko se javnost pogreza v temo nevednosti, zaskrbljujoče.
V Društvu Asociacija smo se odzvali na Pravilnik o izvedbi javnega natečaja za izbiro umetniških del v javnih investicijskih projektih (Evidenca vladnega akta 2025-3340-0025, v nadaljevanju Pravilnik), ki ga je Ministrstvo za kulturo v javno obravnavo poslalo 2. decembra 2025.
Najprej želimo poudariti, da so zadnje spremembe Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki nadgrajujejo umetniški delež v javnih investicijskih projektih, po našem mnenju smiselna nadgraditev ureditve, če bo njihov doprinos dosledno izvajanje zakonodaje. Omenjene spremembe mestoma uvajajo dodatno jasnost ter bodo, kot ocenjujemo, v splošnem pozitivno vplivale na položaj vizualne in intermedijske umetnosti, hkrati pa tudi ključno izboljšale javno arhitekturo, če bo ta poslej, kot se nadejamo, pogosteje obogatena s konkretno umetnostjo.
Skoraj že preteklo leto je bilo za Asociacijo intenzivno, raziskovalno in povezovalno. V času, ko se Evropa in Slovenija soočata z naraščajočimi stiskami na področju duševnega zdravja – od izgorelosti in anksioznosti do socialne izolacije in prekarnih delovnih pogojev – smo skupaj s številnimi partnerji utrjevali prepričanje, da kultura, umetnost in prostovoljstvo predstavljajo ključen, a še vedno premalo izkoriščen potencial za podporo posameznikom in skupnostim.
Leto 2025 je bilo leto postavljanja temeljev: gradnje zaupanja med sektorji, testiranja pristopov in učenja iz prakse. V prihajajočem letu bomo to delo nadgradili z novimi razpisi, nadaljnjim razvojem socialnega predpisovanja, krepitvijo zagovorništva in širjenjem dobrih praks doma in v Evropi.
Naše delo se je v tem letu razvijalo v okviru treh medsebojno povezanih projektov: Platforma CultureAndHealth, CARE – Culture for Mental HealthinKultura za duševno zdravje. Skupni imenovalec vseh treh je bil jasen: graditi trajne mostove med sektorji, krepiti zmogljivosti nevladnih organizacij in ustvarjalcev ter prispevati k razvoju bolj vključujočih, odpornih in zdravju naklonjenih skupnosti.
Ob zaključki projekta Operacija Nova: Ponovno zamišljanje kulturnih prostorov v novem evropskem kontekstu smo v Društvu Asociacija ob podpori SCCA v projektni sobi na Metelkovi 6 12. decembra 2025 organizirali zaključni dogodek projekta O.PEN z naslovom Neodvisni prostori za kulturo – dediščina, iluzija, zahteva, praksa, horizont. Na njem smo pred državnozborskimi in lokalnimi volitvami domači javnosti predstavili izsledke projekta, razpravo o kulturni infrastrukturi pa lokalizirali in razširili s predstavniki odločevalcev in neodvisne kulturne scene pri nas.
Dogodka, ki ga je moderiral Matjaž Zorec, sicer prevajalec vseh publikacij, izdanih v okviru projekta O.PEN, v slovenski jezik, so se kot razpravljalci udeležili: doc. dr. Karolina Babič, raziskovalka v projektu, Mihael Kelemina in mag. Primož Godler kot predstavnika Ministrstva za kulturo RS, Saša Ogrizek in Dejan Tešović kot predstavnika Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana ter Alja Lobnik in Uroš Veber kot predstavnika domače neodvisne kulture.
Za zagotovitev najboljše izkušnje na naši spletni strani uporabljamo piškote. Če še naprej uporabljate to spletno stran, bomo predpostavljali, da ste s tem zadovoljni.