Samozaposleni v kulturi lahko dobijo priložnost pridobiti delovno štipendijo, ki jim jo nameni pravna oseba (npr. podjetje), katere osnovna dejavnosti ni delovanje na področju kulture. Tovrstnih delovnih štipendij, ki so sicer lahko namenjene spodbujanju ustvarjalnosti, Uredba o samozaposlenih v kulturi sicer specifično ne obravnava, zato ne preseneča vprašanje, ali se bo taka delovna štipendija štela v ugotavljanje cenzusa tistih, ki jim je Republika Slovenija priznala pravico do plačanih prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna.
Splošne informacije o delovnih štipendijah za samozaposlene boste sicer našli v tem članku, natančno specifikacijo, kaj se upošteva v cenzus pa v članku, ki ga najdete na tej povezavi. O zgoraj opredeljeni problematiki v nadaljevanju.
Zavodi, zasebna podjetja in druge pravne osebe, ki osnovne dejavnosti ne opravljajo v polju kulture, lahko spodbujajo ustvarjalnost samozaposlenih v kulturi, navadno v obliki štipendiranja. Uredba o samozaposlenih v kulturi v 12. členu pri tem določa, da se pri izračunu cenzusa od letnih dohodkov odštejejo zneski dohodkov, ki jih je samozaposleni prejel iz naslova delovnih štipendij in kulturnih žepnin ministrstva, delovnih štipendij Javne agencije za knjigo, delovnih štipendij iz naslova knjižničnega nadomestila ter drugih primerljivih umetniških štipendij, namenjenih spodbujanju ustvarjanja na področjih, ki jih določa 4. člen Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) in jih podeljujejo domače ali tuje organizacije.
Pravna služba Ministrstva za kulturo pa je na naše poizvedovanje pojasnila, pod kakšnimi pogoji mora biti sklenjena pogodba o takem štipendiranju, da se lahko izvzame iz cenzusa.
Odgovor pravne službe Ministrstva za kulturo:
V četrtem odstavku 12. člena Uredbe o samozaposlenih v kulturi je med drugim določeno, da se pri izračunu cenzusa od dohodkov, ugotovljenih za posamezno leto, odštejejo tudi zneski dohodkov, ki jih je samozaposleni prejel iz naslova delovnih štipendij in kulturnih žepnin ministrstva, delovnih štipendij Javne agencije za knjigo, delovnih štipendij iz naslova knjižničnega nadomestila ter drugih primerljivih umetniških štipendij, namenjenih spodbujanju ustvarjanja na področjih, ki jih določa 4. člen zakona in jih podeljujejo domače ali tuje organizacije.
Pri tem pa šesti odstavek 12. člena uredbe »druge primerljive umetniške štipendije« opredeljuje kot štipendije namenjene spodbujanju ustvarjanja s področij, ki jih določa 4. člen zakona, ki jih podeljujejo slovenske in tuje organizacije ter nimajo izobraževalnega značaja. Poleg tega je v istem odstavku še določeno, da mnenje o tem, ali gre za primerljivo umetniško štipendijo, podajo strokovne komisije iz 20. člena zakona za posamezno področje.
Ali se določena štipendija lahko šteje za dohodek, ki ga je treba pri izračunu cenzusa odšteti od dohodkov, ugotovljenih za posamezno leto, je torej odvisno od dejstev oziroma lastnosti posameznega štipendijskega razmerja, ki so razvidna iz pogodbe med štipenditorjem in štipendistom. V dvomu pa o tem vprašanju presoja strokovna komisija za ustrezno področje.
Ker se vaše vprašanje /…/ ne nanaša na točno določeno štipendijo oziroma štipendijsko razmerje, pač pa na splošno na druge primerljive umetniške štipendije, vam lahko nanj podam naslednji odgovor.
Znesek štipendije, kakršno opisujete v vašem sporočilu, bi se pri izračunu cenzusa načeloma odštel od ugotovljenih dohodkov. Vendarle pa je treba poudariti, da to velja le pod pogojem, da pogodba ne bi vsebovala morebitnih drugih določb, ki bi kakorkoli vplivale na naravo štipendije in s tem na njeno primerljivost z delovnimi štipendijami in kulturnimi žepninami ministrstva, delovnimi štipendijami Javne agencije za knjigo oziroma delovnimi štipendijami iz naslova knjižničnega nadomestila.