Društvo Asociacija se je udeležilo 5. nujne seje parlamentarnega odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, ki je drugič obravnaval Predlog zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države (ZZNŠPP), ki ga je vložil Inštitut 8. marec in s katerim se bo, če bo sprejet, med drugim razveljavilo spremembe Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki jih je konec lanskega leta vpeljal sprejeti Zakon o debirokratizaciji. Seje parlamentarnega odbora se je v imenu društva je udeležila strokovna vodja Asociacije Polona Torkar.
Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je z glasovanje dal zeleno luč za sprejem predlaganega zakona, s tem pa je pritrdil pozivom Asociacije, da država s povrnitvijo 113. in 120. člena ZUJIK v stanje pred sprejemom Zakona o debirokratizaciji stori še en nujni korak v smeri umikanja političnega vpliva na odločanje v resorju kulture, ki mu mora, kot je poudarila Polona Torkar, nemudoma slediti prenova Pravilnika o strokovnih komisijah, skozi katerega bo država k imenovanjem njenih članov pristopila z jasno zavezo, da bo pri vrednotenju in ocenjevanju predlogov kulturnih programov in kulturnih projektov prvo in zadnjo besedo imela transparentno in z demokratičnimi postopki imenovana stroka, ki je z zahtevano integriteto sposobna delovati nad partikularnimi interesi ter uživa zaupanje. O zakonu bodo na 10. izredni seji državnega zbora glasovali poslanci državnega zbora.
Strokovna vodja Asociacije je na odboru uvodoma izpostavila, da je 27. 12. 2021 sprejet Zakon o debirokratizaciji je posegel v širok spekter zakonskih materij, tudi v Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK). Kot je dejala, v društvu Asociacija sicer kot spodbudno vrednotimo, da država stremi v smeri debirokratizacije, a smo hkrati mnenja, da se je treba procesa lotiti premišljeno, sistematično, vključujoče in pravno vzdržno.
Že v času obeh vloženih predlogov danes veljavnega Zakona o debirokratizaciji smo v društvu Asociacija odločevalce tako pozivali, naj se spremembe ZUJIK izvzamejo iz zakonodajnega predloga, saj smo 1) mnenja, da bi bilo bolj primerno ZUJIK novelirati samostojno ter sočasno nasloviti tudi številna druga aktualna vprašanja s področja kulture, 2) ker je predlogu zakona močno umanjkala komponenta vključevanja strokovne in zainteresirane javnosti, saj praktično ni bilo javne razprave, niti se Ministrstvo za kulturo ni posvetovalo z deležniki, 3) ker je šlo za ad hoc dejanje, saj je možnosti za debirokratizacijo na področju kulture izjemno veliko, na kar v društvu vseskozi opozarjamo, a se je zakon osredotočil samo na en del in pri tem na napačnega, in 4) v nasprotju z obrazložitvami predlagatelja spremembe niso bile res usmerjene v debirokratizacijo, temveč je šlo predvsem za nižanje strokovnosti pri razdeljevanju sredstev ter večanje pristojnosti ministra, ter s tem višanje političnega vpliva na odločitve.
Kot je izpostavila, zdaj namreč zakon ministru ali ministrici omogoča zavrniti ali pa odobriti financiranje na podlagi drugačne strokovne ocene od tiste strokovnih komisij, posvetovalnih teles, katerih pristojnost je strokovno vrednotenje. Ta strokovna ocena je lahko tudi ministrova ali ministričina lastna. Novela ZUJIK iz leta 2013 pa je obravnavo določilo v zakon vključila prav z namenom, da postanejo odločitve o financiranju bolj strokovne in dopustijo manj ali pa nič intervencij politike v realizacijo predhodno dogovorjenega javnega interesa za kulturo (predvidoma na podlagi Nacionalnega programa za kulturo). Namen ustanovitve in obstoja strokovnih komisij je namreč prav v tem, da odločajo na strokoven in neodvisen način, zato je zmanjševanje njihovega pomena v neposrednem nasprotju s temeljnimi določili ZUJIK.
Odbor je tako v imenu društva pozvala, da v dobro slovenske kulture vrnitvi zadevnih členov ZUJIK v predhodno stanje pred sprejetjem aktualnega Zakona o debirokratizaciji da zeleno luč, kajti gre za še en nujni korak zmanjševanja ali pa celovitega umika političnega vpliva iz procesov odločanja na resorju kulture, ki mu mora nemudoma slediti prenova Pravilnika o strokovnih komisijah, skozi katerega bo država k imenovanjem pristopila z javno zavezo, da bo pri oblikovanju rešitev prvo in zadnjo besedo imela transparentno in z demokratičnimi postopki imenovana stroka, ki je z zahtevano integriteto sposobna delovati nad partikularnimi interesi in uživa zaupanje.
5. nujno sejo parlamentarnega odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno seje parlamentarnega odbora si lahko ogledate na tej povezavi.