Društvo Asociacija se je na povabilo Inštituta 8. marec udeležilo v torek, 8. 3. 2022, javne razprave z naslovom Rože in plačilo.
Izhodiščna točka pogovora je bila, v januarju preteklega leta, sprejeta resolucija o strategiji EU za enakost spolov, ki se zavzema za izboljšanje delovnih pogojev in boljše priložnosti ženskam in dekletom, da študirajo in delajo na področjih, kjer prevladujejo moški, ter za izboljšanje plačnih in delovnih pogojev v sektorjih, kjer pretežno delujejo ženske.
Na dogodek, katerega namen je bil razpreti ekonomski in družbeni položaja delavk v Sloveniji, so bile povabljene predstavnice različnih področji. Tanja Matjašević, sodelavka Inštituta 8. marec, je uvodoma predstavila osebno izkušnjo na preteklem delovnem mestu vzgojiteljice pomočnice, pojavnost prekarnih pogojev dela v tem sektorju in še posebej izpostavila položaj in preobremenjenost žensk v teh oblikah dela, ki jih zaradi slabih plačilnih pogojev in pogojev dela sili na rob preživetja.
Iz vrst Študentske fronte je bila prisotna Anemarija Planšak, ki je orisala vznikle problematike iz študentskih vrst v času epidemije, predvsem pomankanje ustreznih sistemov vključevanja v procese izobraževanja v preteklih dveh letih, neurejena dostopnost študentskih domov in poglobitev vsesplošnega bivanjskega problema v tem času. Kot eno izmed glavnih problem vidi prekarno delo v obliki študentskega dela, ki so ga večinoma študentk in študentov primorani opravljati za preživetje, ki je neustrezno urejeno ter onemogoča potek optimalnih učnih procesov, ki morajo biti poglavitni v času študija.
Tjaša Pureber, ki deluje med drugim kot producentka v gledališču Glej, je podala vpogled v stanje delavk v kulturnem sektorju, kjer so še vedno močno prisotni sistemi diskriminacije, povečanje obsega in slabše plačanega dela, kar je vzvod za povečanje prekarnih oblik dela v kulturnem sektorju ter nestanovitne položaju delavk v njem. Kot predstavnik Društva Asociacija je strokovni sodelavec Miha Satler nadaljeval, da je potrebno urediti pereče problematike razkorakov med spoloma na kulturnem sektorju skozi sistemske ureditve, ki zagotavljajo večje in enakopravno vključevanje žensk v danih delovnih pogojih, upoštevanje večjega bremena skrbstvenega dela, kateri v veliki meri pade na žensko in vzpostavitev ustreznih načrtov za spodbujanje in razvoj žensk, ki delajo v kulturi.
Dijana Matković, prevajalka in pisateljica, ki ima sama status samozaposlene v kulturi je na podlagi lastne izkušnje dela na kulturnem področju opisala prekarne oblike dela s katerimi se je in se še srečuje v svojem delu, neurejenosti sektorja, neustreznih plačilnih pogojev in diskriminaciji, katera je še vedno močno prisotna. Hana Radilovič iz Gibanja za dostojno delo je tudi podala nekaj statističnih podatkov, ki situacijo ženske v naši družbi nazorno prikazujejo v nezavidljivem, slabšem položaju. V primerjavi z moškim so še vedno podplačane, v večji meri opravljajo občutno več skrbstvenega in neplačanega dela kot moški in se soočajo s slabšimi pogoji dela in oblikami zaposlitve ter pozvala ob koncu k stremenju ureditvi položaja žensk v vseh delovnih okoljih.