Društvo Asociacija se udeležilo 49. nujne seje Odbora za kulturo Državnega zbora ter opozorilo na vse slabši položaj samozaposlenih delavcev in delavk v kulturi. Njihov položaj so po eni strani močno prizadele razmere med in po panidemiji novega koronavirusa ter nezadostno ukrepanje odločevalcev, ko gre za njihovo okrevanje, po drugi strani pa ga močno šibijo tudi neustrezna obravnava v predlogu Nacionalega programa za kulturo ter vrsta odločevalskih ukrepov.
Vodja strokovne pisarne Društva Asociacija je na seji odbora ocenila, da se položaj samozaposlenih v kulturi izrazito slabša ter položaj ponazorila skozi konkretne primere, na drugi točki seje odbora pa je opozorila tudi na vrsto problematičnih točk predloga resolucije NPK.
Ko gre za položaj samozaposlenih v kulturi, je Polona Torkar na odboru opozorila, da v društvu Asociacija že od junija 2020 opozarjamo na številne primere postopkovnih nepravilnosti Ministrstva za kulturo v procesih pridobivanja in podaljševanja statusa samozaposlenih v kulturi ter z njim povezanih pravic, ki se pogosto rešujejo v škodo prijaviteljev. Opozorili smo, da smo na podlagi vrste tovrstnih primerov podali prijavo Varuhu človekovih pravic, ki je našim ugotovitvam pritrdil ter presodil, da je šlo v 39 primerih za vrsto kršitev demokratičnih načel. Izpostavili smo, da so indici, da se tovrstne kršitve nadaljujejo, izraziti.
Izpostavili smo nadalje, da je namero ministrstva zmanjševati število samozaposlenih v kulturi s pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna, ali pa številčno zamejevati skupino tovrstnih upravičencev, mogoče razbrati tudi iz Predloga osnutka NPK. V društvu Asociacija smo mnenja, da je treba odnos do samozaposlenih v kulturi nemudoma spremeniti ter s kršitvami prenehati.
V odziv na navedbe državne sekretarke Ignacije Fridl Jarc, da se je na razpis za delovne štipendije za samozaposlene v kulturi prijavilo 13 upravičencev, ministrstvo pa je razpisalo 53 tovrstnih štipendij, je Polona Torkar opozorila, da je ministrstvo z letošnjim letom vnovič uveljavilo staro prakso, po kateri so do delovnih štipendij iz tega razpisa upravičeni zgolj samozaposleni v kulturi stari največ 29 let, kar pomeni, da danes lahko do teh sredstev dostopa le 6,5 odstotka samozaposlenih v kulturi. Pred spremembo, ko so do sredstev lahko dostopali upravičenci do starosti največ 35 let, je bil delež upravičencev 24,6-odstoten. Izpostavila je, da v društvu že leta pozivamo, naj ministrstvo štipendijsko politiko okrepi tudi za druge starostne skupine, z urejanjem socialnih pravic, kot sta bolniška in višina dnevnega nadomestila zanjo, ter z upeljavo karierne dinamike.
Tudi ko gre za ukrepe, vezane na pandemijo novega koronavirusa, so v društvu ministrstvu predlagali vrsto ukrepov, med njimi okrepitev štipendijske politike, ki bi spodbujala ustvarjalnost samozaposlenih, med katerimi številni niso bili upravičeni do temeljnega dohodka, opozarjali pa tudi, da sredstev iz naslova bonov za kulturo državljani zaradi izpuščene standardne klasifikacije dejavnosti, pod katero spadajo, ne morejo namenjati vsem ustvarjalcem, npr. kiparjem, slikarjem in pisateljem.
Strokovna vodja društva Asociacija je nazadnje še ponazorila, da in kako se bo položaj samozaposlenih v kulturi-normirancev še poslabšal iz naslova z letom 2021 v brošuri napovedane, v letu 2022 pa tudi uveljavljane interpretacije davčne obravnave oprostitve plačila dohodnine za samozaposlene v kulturi, ki jim prispevke iz državnega proračuna krije država. Na tej podlagi so člani odbora iz stranke Levica oblikovali sklep, ki bi ministrstvu naložil nevštevanje iz državnega proračuna poravnanih prispevkov pri ugotavljanju cenzusa za vse samozaposlene v kulturi ali dvig cenzusa za višino plačanih prispevkov. Nobenega od predlaganih sklepov za izboljšanje položaja samozaposlenih v kulturi odbor ni podprl.
V drugi točki seje odbora smo se v društvu Asociacija vključili v razpravo glede predloga Nacionalnega programa za kulturo ter opozorili na njegove številne problematične točke, ko gre za vključevanje in obravnavo nevladnih organizacij v kulturi ter samozaposlenih v kulturi. Opozorili smo, da skuša predlog NPK obe entiteti brez prave distinkcije umestiti v zasebni sektor, torej skupaj z vsemi ostalimi poslovnimi subjekti. V društvu Asociacija ocenjujemo, da to vsekakor ni dobra rešitev ter si NVO in samozaposleni v kulturi tudi na podlagi ZUJIK zaslužijo ločene obravnave, kot to velja, kar pozdravljamo, za ljubitelje. Izpostavili smo, da je nevladna kultura premalo vključena v številna pomembna poglavja predloga npr., kot so investicije v infrastrukturo in opremo, kulturno-umetnostno vzgojo, ukrepe, ko gre za posamična področja ustvarjalnosti. V društvu Asociacija smo predlagali vrsto ukrepov, ki bi jih bilo potrebno vključiti v predlog NPK, ki vanj niso bili uvrščeni ali pa so bili vanj vključeni premalo konkretizirano, kar pojmujemo kot neustrezno, saj vsakokratni akcijski načrt potrjuje le vlada ter javna razprava ali potrjevanje v državnem zboru zanj nista predvidena.
Zaradi vsega naštetega smo v Asociaciji izpostavili, da brez dodatnega usklajevanja predlog NPK ni ustrezen in ga ne bi smeli sprejeti.
Sejo odbora, na kateri je organ predlog NPK sprejel, si lahko v celoti ogledate na tej povezavi: 1. del & 2. del.