V organizaciji društva Anibar je sredi decembra 2021 na Kosovu potekala razprava na temo vključujočega oblikovanja kulturnih politik.
K udeležbi na konferenci je bila vabljena tudi Asociacija, ki se je udeležila razprave z naslovom »Kaj bi lahko šlo narobe? Kaj delati in kaj ne pri izgradnji mreže?«, v okviru katere smo delili naše izkušnje z delovanjem horizontalne vsebinske mreže.
Društvo Asociacija je na področju horizontalnega mrežnega sodelovanja ena starejših organizacij na področju Balkana, saj povezava neformalno deluje že od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, formalizirala pa se je leta 2003 in v tem obdobju pridobila številne izkušnje. Razprave v Peči na Kosovu se je udeležila predsednica Asociacije Inga Remeta, ki je izpostavila nekatere ključne principe delovanja tovrstnih horizontalnih mrež.
Velik del razprave je bil posvečen participativnosti in komunikaciji znotraj mrež. Društva so v svoji formi zares že sama po sebi participativne organizacije, kar pa je s posameznimi aktivnostmi in principi možno še dodatno okrepiti. Asociacija na zadnje opisano dela na primer v obliki posvetov s člani pa tudi širšo javnostjo. V večjih članskih organizacija vedno prihaja do različnih pogledov na različne teme, tudi glede vprašanja, kako široka naj bo zares participativnost, saj je znano, da bolj kot so procesi vključujoči, več usklajevanja je potrebnega, kar pa v dinamičnem političnem okolju včasih predstavlja tudi izziv. Pomembno je tudi zavedanje o pomembnosti oblikovanja skupnih ciljev, saj imajo s tem cilji večji naboj in potencial za realizacijo.
Naslednji večji tematski sklop se je osredotočal na financiranje mrežnih organizacij, kar je na področju kulture pogost izziv predvsem z vidika, da te povezave ne producirajo kulturno umetniških vsebin in s tem nimajo toliko razpisnih priložnosti. Kar zadeva razpise, so priložnosti na primer predvsem v krepitvi kapacitet, sicer pa so organizacije pogosto prisiljene v različne ekskurze v manj jedrna področja. Ker je razpisno financiranje omejeno, se dogaja, da je potrebno toliko večjo pozornost nameniti financiranju skozi članarine, kar odpre cel nov sklop težav v smislu višine članarine, ali je ta namenjana storitvam ali je razumljena kot podpora organizaciji in podobno. V tem sklopu je relevantna tudi informacija o sistematičnem financiranju vsebinskih mrež v Sloveniji, pri čemer pa se zakon na področju kulture že vse od sprejema žal ne izvaja.
Razprava se je zaključila s pogledom v prihodnost in v upanju, da se na Kosovu izoblikuje močna zagovorniška organizacija na področju kulture, s katero bodo tudi druge sorodne organizacije lahko izmenjavale izkušnje in gradile boljše nacionalne in mednarodne pogoje za neodvisno kulturo.