Vlada je septembra 2021 v Državni zbor vložila Predlog zakona o debirokratizaciji. Spomnimo, da je soroden zakonodajni predlog vložila že marca 2021. Tudi v tokratnem predlogu so zapisali, da je cilj izboljšati konkurenčno poslovno okolje in stanje na področju administrativnih ovir. Namen predlaganih zakonskih določb pa naj bi bil tudi poenostaviti življenja državljanov in poslovanje podjetij ter s tem prispevati k znižanju stroškov s tega naslova.
Aktualni Predlog zakona o debirokratizaciji ohranja spremembe, vezane na Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), ki so bile uvrščene tudi v marčevski predlog zakona. V društvu Asociacija smo tako tudi tokrat odločevalce pozvali, naj spremembe ZUJIK izvzamejo iz zakonodajnega predloga, saj niso res usmerjene v debirokratizacijo, temveč bosta njihova posledica predvsem nižanje vloge strokovnosti in višanje stopnje političnega vmešavanja v procese odločanja v okviru javnih razpisov.
V društvu Asociacija pozdravljamo namen in cilj zakona, potreba po debirokratizaciji na področju kulture je namreč izrazita, priložnosti zanjo pa veliko, na kar odločevalce in javnost vseskozi opozarjamo. Tudi tokratni zakonodajni predlog pa se je osredotočil na zgolj zanemarljiv del tovrstnih priložnosti ter pri tem vnovič na napačnega. Ključna pomanjkljivost procesa hkrati ostaja dejstvo, da ne strokovna ne zainteresirana javnost v proces priprave nista bili ustrezno vključeni. Predlog zakona v javno razpravo ni bil podan niti preko portala e-demokracija.
Zagovarjamo stališče, da morajo biti postopki debirokratizacije izvedeni premišljeno, sistematično, vključujoče in pravno vzdržno. Po našem mnenju bi bilo potrebno krovni zakon iz področja kulture novelirati samostojno ter pri tem nasloviti več problematičnih določil zakona. Vladni predlog pa se osredotoča zgolj na vlogo strokovnih komisij v procesih odločanja v okviru javnih razpisov, ki jim odvzema zadnjo besedo pri odločanju o razdeljevanju razpisnih sredstev, ko govorimo o strokovnosti omenjenih odločitev. Po novem bi bila dokončna strokovna odločitev prepuščena vsakokratnemu ministru ali ministrici za kulturo, kar pa po našem mnenju pomeni odpiranje prostora za manj strokovne in v končni fazi celo politične odločitve.
Zavzemamo se, da stroka še naprej igra ključno vlogo pri razvoju kulture, zato smo predlagali umik navedenega določila.
Celoten odziv Asociacije lahko preberete na tej povezavi.