Mestna občina Maribor je stopila v proces priprave Strategije razvoja kulture 2022 – 2026, s katerim naj bi kulturi namenili celostni in trajni pomen v razvoju in življenju mesta. Delovnega srečanja s predstavniki lokalnih nevladnih organizacij, ki se je v organizaciji mariborskega Zavoda PIP odvilo 29. septembra, smo se udeležili tudi v društvu Asociacija.
Delovno srečanje, ki so se ga udeležili številni predstavniki mariborske nevladne kulturno-umetniške scene, zbrane pa sta uvodoma nagovorila tudi mariborski župan Aleksander Saša Arsenović in vodja mestnega Urada za kulturo in mladino mag. Klemen Brvar, je bilo v splošnem ocenjeno kot dobrodošel in pomemben korak na poti k oblikovanju sodobne, za vse deležnike vključujoče in predvsem izpolnljive mestne strategije razvoja kulture, ki naj temelji na proaktivnem naslavljanju že dolgo perečih in nenaslovljenih potreb sektorja. Slednje so v procesu več na srečanju sočasno izvedenih in moderiranih delovnih skupin udeleženci zbrali in sistematizirali, v zbranem dokumentu pa jih bodo kot predloge posredovali odločevalcem v razpravo in vključitev v Strategijo.
Že uvodni nagovori predstavnikov mesta so sicer izpostavili številne izzive, ki jih bodo morali deležniki aktivno in z vzajemnim posluhom nasloviti, če naj bosta proces oblikovanja temeljnega mestnega strateškega dokumenta v polju kulture ter njegova realizacija uspešna. Ob umanjkanju konkretnejših informacij o viziji, razvojnih ciljih in bodočih sredstvih, namenjenih razvoju mestne kulture v MO Maribor, sta iz županovega nagovora izstopila predvsem dva vsebinska poudarka. Aleksander Arsenović je tako izpostavil željo, da deležniki vse potrebe v procesu artikulirajo z mislijo in upoštevanjem drugih mestnih razvojnih prioritet, med katerimi je ob nekaterih drugih izpostavil predvsem zdravje. Kot prioriteto je izpostavil tudi pomembnost ureditve razmerij med uporabniki mariborske Pekarne in MO Maribor, ki ima za lokacijo pomembnega domačega kulturnega centra drugačne razvojne načrte. Nadeja se, da bodo sporazumno prišli do ustrezne rešitve, ki bi pomenila selitev dosedanjih dejavnosti. V kontekstu infrastrukturnih vlaganj, med katerimi so nekatera predvidena tudi v polju kulture, je izpostavil zadovoljstvo, da so kulturo kot področje uspešno umestili v programe črpanja kohezijskih sredstev, namenjenih razvoju Vzhodne kohezijske regije.
Glavnina nagovora vodje Urada za kulturo in mladino mag. Klemna Brvarja se je osredotočala na predstavitev analize realizacije izbranih ukrepov pretekle strategije oziroma Lokalnega programa kulture MOM 2015-2020 ter je zgovorno pričala predvsem, da bo v prihodnje stremeti v smeri njihove realizacije. Različni udeleženci srečanja, tudi predstavnica društva Asociacija Polona Torkar, so večkrat v okviru srečanja izpostavili pomembnost ne zgolj oblikovanja uresničljivih ciljev, temveč predvsem oblikovanje oprijemljivih kazalnikov, ki bi na letni ravni občini ter akterjem iz nevladnega sektorja omogočali dosledno spremljanje izvajanja kulturnih politik, kar je pogosto edini način zagotavljanja, da do uresničitev sploh pride. Brvar je sicer izpostavil tudi nekaj ukrepov, ki so bili med deležniki dobro sprejeti, na primer interventna sredstva za samozaposlene v kulturi v času epidemije novega koronavirusa v obliki štipendij. Zaradi zamejitev sredstev, namenjenih kulturi, zaenkrat navkljub izraziti potrebi ne kaže, da bi ukrep lahko postal trajen.
Med procesom
vodenih delovnih skupin na srečanju in tudi preko uvodne ankete so deležniki
artikulirali številne potrebe, ki se jih da brati tudi skozi sledeče želene
usmeritve razvoja mariborske kulturne politike:
– Maribor kot kulturno središče regije, ki spodbuja in omogoča delovanje
raznolikih kulturnih producentov, z enakovrednim poudarkom na vrhunskih
profesionalnih nevladnih organizacijah in samozaposlenih v kulturi;
– Maribor, ki zagotavlja infrastrukturo za kulturno ustvarjanje;
– Maribor, ki omogoča in spodbuja razvoj kulturnih industrij kot pomembne
gospodarske panoge;
– Razvoj kulture v Mariboru poteka vključujoče in na podlagi stalnega dialoga
med izvajalci, ustvarjalci in odločevalci (načrtovanje, spremljanje in
vrednotenje).
Med ključne konkretnejše potrebe in predloge so bili med drugimi uvrščeni:
– da mora biti kultura v MO Maribor prepoznana kot pomemben dejavnik in prioriteta razvoja ter kot taka ustrezno podprta, pri čemer mora neodvisna kultura biti prepoznana kot legitimni del kulturnega življenja ter ne kot manjvredna ter posledično manj podprta;
– da mora MO Maribor za razvoj kulturnih akterjev zagotoviti ustrezno podporno okolje, mdr. zagotoviti ustrezna sredstva za dejanski kulturni razvoj mesta, urediti kriterije in pogoje za črpanje sredstev ter zagotoviti transparentnost njihove porabe, krepiti sodelovanje med javnim in nevladnim ter drugimi oblikami zasebnega kulturnega sektorja, zagotoviti ustrezno javno kulturno infrastrukturo za kulturno produkcijo in delo neodvisnih kulturnih izvajalcev in ustvarjalcev ter zagotoviti podporo podpornim organizacijam, ki prispevajo k organizacijskemu razvoju neodvisnih kulturnih izvajalcev.
– prenova javnih razpisov, ki zagotavljajo podporo kakovostnih programov in projektov, njihova pravočasna izvedba, uvedba pavšalnega financiranja ter zmanjševanje upravljavskega bremena;
– vzpostavitev trajne dialoške skupine z nevladnim sektorjem.
Nekaj pomislekov je bilo izraženih tudi na sam proces priprave strategije, in sicer predvsem na ravni sestave ti. ekspertne skupine, ki je s strani MO Maribor zadolžena za pripravo dokumenta, ter na stopnjo in čas za neposredno vključenost deležnikov iz nevladnega sektorja. Velik delež, natančneje tri člane šestčlanske ekspertne skupine namreč predstavljajo zaposleni v SNG Maribor, pri čemer predloga, da v skupino imenujejo predstavnika NVO, ki bi bil izbran na podlagi utečenega postopka, kot ga vodijo na Zavodu PIP, zaenkrat odločevalci niso sprejeli. So pa, kot se za zdaj kaže, izkazali več posluha, da se ob izvedenem delovnem srečanju zagotovi več mehanizmov za neposredno vključevanje nevladnega sektorja v oblikovanje in refleksijo Strategije razvoja kulture 2022-2026, recimo v obliki javne razprave in medsektorskih srečanj, ter se s procesom ne hiti v meri, kakršni so si zamislili prvotno. Dogajanje bomo v društvu Asociacija ob prizadevanjih, da MO Maribor uspe oblikovati sodobno, vključujočo in izpolnljivo strategijo, ki upošteva potrebe nevladnega sektorja ter samozaposlenih v kulturi, še spremljali.