Asociacija je bila vabljena na dva odbora v Državnem zboru, na katerih se je obravnavalo PKP 5. Devetega oktobra je potekal Odbor za kulturo, tri dni kasneje pa še matični Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide.
Na obeh odborih smo predstavili najbolj ključne poudarke našega odziva na Predlog zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP). Izpostavili smo pomanjkanje konkretnejših ukrepov za področje kulture, prav tako smo se zavzeli za številne izboljšave temeljnega mesečnega dohodka.
Glede temeljnega mesečnega dohodka smo na odborih poudarili predvsem tri ključne izboljšave. Predlagali smo, da se odstotek upada prihodkov zniža iz predlaganih 30% na 10%, tako kot je bilo postavljeno v prvem valu epidemije. Nadalje smo izpostavili diskriminatorno obravnavo samozaposlenih v kulturi, po predlogu je namreč vsem pripadal pavšalno nižji temeljni mesečni dohodek. Medtem ko bi vsi samozaposleni bili upravičeno do 1100 evrov temeljnega mesečnega dohodka, pa naj bi bili samozaposleni v kulturi upravičeni do zgolj 700 evrov. Razumljivo je, da je ta znesek nižji za tiste, ki imajo pravico do plačila prispevkov, a vsaj tisoč je tudi takih samozaposlenih v kulturi, ki te pravice nimajo in si torej zaslužijo polni znesek. Naposled smo opozorili še na datum, od katerega so samozaposleni upravičeni do pomoči. Ta je namreč ostal enak kot v prvem valu, in sicer je bil postavljen na 13. marec, kar pa ni več razumno, saj so se lahko posamezniki, na primer med poletjem, ko virusa praktično ni bilo, legitimno odločili za odprtje dejavnosti. Predlagali smo, da se datum postavi na 1. september 2020.
Poleg tega smo predlagali še, da se v zakon vpiše celotno novo poglavje, posvečeno kulturi. Kot enega pomembnejših ukrepov smo predlagali vavčerje oziroma bone za kulturo, in sicer v višini 25 eur za polnoletno osebo. Prav tako smo predlagali, da se uvede mehanizem vrednotnic, ki ne bremeni državnega proračuna, olajša pa lahko delo institucij. Naposled smo predlagali še sklad z nepovratnimi sredstvi, iz katerega bi se črpalo sredstva za dodatne stroške, ki so nastali pri kulturni produkciji v času epidemije (npr. financiranje testiranja na koronavirus za gostujoče ustvarjalce, preklice letalskih kart ipd.).
Na obeh odborih je bila precej pestra tudi razprava glede prenehanja veljavnosti Zakona o enotni ceni knjige. Stališče Asociacije glede tega določila je bilo, da je potrebno o takšnih spremembah razpravljati ločeno, ob tem pa je nujna argumentirana javna razprava, za kar tokrat ni bilo časa oziroma razprave pred predlogom sploh ni bilo.
Vse predloge Asociacije lahko preberete na tej povezavi.
Na plenarni seji 15. oktobra so bili nekateri od predlogov Asociacije tudi sprejeti.