Pri oddaji vloge za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost na Ministrstvu za kulturo je potrebno podati tudi pisno izjavo, povezano s pomočjo po pravilu »de minimis«.
V servisu obravnavamo, kaj pravilo »de minimis« pomeni, kaj se upošteva kot prejeta pomoč po tem pravilu in kako pravilno izpolniti ta del obrazca v vlogi.
V 21.a členu Uredbe o samozaposlenih v kulturi je zapisano, da “Skupna pomoč ‘de minimis’, ki se odobri in izplača istemu upravičencu − enotnemu podjetju, ne sme presegati zgornje meje 200.000 eurov, v kateremkoli obdobju treh proračunskih let ne glede na obliko in namen pomoči.” Za podjetje se v tem primeru šteje kateri koli subjekt, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo ne glede na njegov pravni status, pravnoorganizacijsko obliko ali način financiranja, kamor so po mnenju Ministrstva za finance, kot pojasnjujejo z Ministrstva za kulturo, uvrščeni tudi samozaposleni v kulturi.
Državne pomoči predstavljajo tisti del javnih sredstev, ki jih javni organi (ministrstva, občine, javni zavodi, skladi in agencije ter drugi javni organi) z namenom splošnega gospodarskega razvoja selektivno dodelijo subjektom, ki delujejo na trgu. Spodbude so lahko dodeljene v različnih oblikah, na primer kot nepovratna sredstva, oprostitev plačila davkov in prispevkov ali drugih zakonskih obveznosti, ugodna posojila, garancije ali vložki kapitala, ki niso skladni s tržnimi pogoji. Ministrstvo za finance pojasnjuje, da z dodelitvijo državne pomoči prejemniki dobijo prednost pred konkurenti, ki je pod običajnimi tržnimi pogoji ne bi imeli, zato uvedba pravila »de minimis«.
V kontekstu samozaposlenih v kulturi velja Uredba (EU) št. 1407/2013, da so samozaposleni s priznano pravico do plačila prispevkov prejemniki »klasične« »de minimis« pomoči, ki je omejena na do največ 200.000 EUR pomoči v kateremkoli obdobju treh poslovnih let. Ob tem pa se samozaposleni pogosto sprašujejo, ali se v pravilo »de minimis« državne pomoči vštevajo tudi različni socialni transferji ipd. Vse oblike državnih pomoči, ki so namenjene fizičnim osebam, se ne upoštevajo, saj je pravilo »de minimis« namenjena subjektom, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo, torej to naj bi bila državna pomoč podjetju oziroma za opravljanje dejavnosti.
Pri državni pomoči po pravilu »de minimis« še velja, da se upošteva za dodelitev enotnemu podjetju. V skladu z Uredbo EU št. 1407/2013 enotno podjetje pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
- podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja;
- podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja;
- podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu;
- podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja;
- podjetje, ki je v katerem koli razmerju iz predhodnih alinej preko enega ali več drugih podjetij, prav tako velja za enotno podjetje.
Dodeljena pomoč v povezanih podjetjih se sešteva. Za vse prejemke je tako potrebno preveriti pri organu, ki jih dodeljuje oziroma ureja, ali so določene kot državna pomoč po pravilu »de minimis«. Vsekakor pa velja, da morajo biti ti prejemki kot državna pomoč opredeljeni že v odločbah o dodelitvi, tako kot je to opredeljeno v Odločbi o dodelitvi pravice do prispevkov za socialno varnost samozaposlenih v kulturi.
Tu se zastavlja vprašanje, ali se kot enotno podjetje razume tudi zasebni zavod, katerih lastniki in ustanovitelji so pogosto tudi samozaposleni v kulturi. Na Ministrstvu za finance menijo, da je to odvisno od tega, ali zasebni zavod predstavlja »podjetje«, torej ali se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo (pretežno ponujajo blago ali storitve na trgu). Interpretacija glede tega sicer ni enotna. Ob poizvedovanju na različnih institucijah smo pridobili tudi stališče, da zavod ni podjetje, če ustreza definiciji iz Zakona o nevladnih organizacijah (ZNOrg), ki v 3. in 4. členu določa nepridobitnost in neprofitnost. V primeru, da omenjena pogoja nista izpolnjena, pa je lahko tudi zasebni zavod obravnavan kot podjetje.
Zasebni zavodi, katerih lastniki ali ustanovitevlji so samozaposleni v kulturi, naj tako vodijo evidenco državne pomoči (pod katero navadno zapade tudi npr. neprofitna najemnina ali brezplačen najem prostorov), ki pa mora biti eksplicitno opredeljena kot državna pomoč že v odločbah o dodelitvi, da se v primeru revizije ne ugotovijo morebitna preseganja omejitve pomoči po pravilu »de minimis«.
Ko posamezniki in posameznice oddajajo obrazec Vloga za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost, je potrebno v poglavju VI.III. »Pisne izjave, povezane s pomočjo po pravilu ‘de minimis’«, v točki »2. Izjava o že prejetih pomočeh ‘de minimis’, vključno z navedbo, pri katerih dajalcih in v kakšnem znesku, o kandidaturi za pomoč ‘de minimis’ in o že odobreni in še ne izplačani pomoči ‘de minimis’, vse v zadnjih treh letih« navesti vse morebitne državne pomoči, ki so jih kot poslovni subjekt prejeli v preteklih treh letih, in vse tiste, za katere so še zaprosili. Z izjavo se vlagatelj zaveže, da seštevek pomoči ne bo presegel 200.000 € in predloži seznam vseh povezanih podjetij.
* Nazadnje posodobljeno besedilo v juniju 2023.