Ena izmed najbolj prizadetih sektorjev kultura je bila življenjsko odvisna od mednarodnega mreženja, povezovanja in projektov. Kako bo mednarodna mobilnost izgledala po epidemiji?
V tokratnem kulturnem podcastu smo se pogovarjali z Matejo Lazar in Sabino Briški Karlić iz Zavoda Motovila.
Prisluhnite celotnemu majskemu podcastu, ki smo ga zaradi končevanja epidemije morali posneti na spletu (zato se opravičujemo za slabšo kvaliteto zvoka), na tej povezavi.
S hipno zaporo meja, prepovedmi potovanja ter karanteno so v začetku marca postale močno ogroženi programi številnih kulturnih producentov. “Takoj, ko se je začela karantena, je Motovila poskušala ugotoviti stanje na terenu. Pri nas deluje preko 60 producentov iz različnih področji kulture, ki izvajajo kompleksne mednarodne projekte, zanimale so nas njihove težave, kaj jih čaka v prihodnosti. Od njih smo želeli izvedeti tudi, na kakšen način bi jim odločevalci lahko najbolj pomagali,” pojasnjuje Mateja Lazar.
“Sporočili so nam, da za nekatere dogodke in aktivnosti seveda je možen prenos v virtualno okolje, definitivno pa ustvarjalni proces tega ne omogoča za vse dejavnosti. Popolnoma je bila prekinjena mednarodna mobilnost, posledično so nastajali višji stroški, povezani z vsemi temi spremembami. Vsi pa so bili soglasni, da je živeti v negotovosti veliko huje, kot izvedeti, da nekega vira financiranja ne bo,” še pojasnjuje Mateja Lazar.
Primeri dobre prakse iz tujine
Številne države so se na krizo hitro odzvale. V Motovili so pozorno spremljali ukrepe na različnih področjih, ki so jih sprejemale. “Že aprila smo ugotovili, da se je večina držav odločila za administrativne ukrepe, torej da že financiranim organizacijam olajšajo izvajanje že pridobljenih projektov, da izvajalci ne bodo sankcionirani če ne bodo mogli izvesti odprtih projektov,” pojasnjuje Mateja Lazar in opozarja, da so številne države sprejele tudi targetirane ukrepe za kulturo.
“Določena ministrstva za kulturo so se odločila za koordiniran pristop k promociji na digitalnih platformah ter raziskavam, kakšne bodo posledice epidemije za kulturo. Tudi na ravni mest so določena evropska mesta hitro reagirala in zagotovila podporo za nove formate izvajanja kulturnih projektov v in po času COVIDa-19. Najpogosteje je šlo za dejavnosti v digitalnih formatih, ali pa za projekte, ki na nove načine izkoriščajo javni prostor in približujejo umetnost novemu občinstvu,” razlaga Sabina Briški Karlić.
Tudi na področju programa Ustvarjalna Evropa je Evropska komisija sprejela vrsto ukrepov, ki bodo olajšali delo ustvarjalk in ustvarjalcev v kulturi.
Več o tem in o pogledih Motovile na mednarodno sodelovanje po pandemiji si lahko preposlušate na tej povezavi.