Pogosta vprašanja: Neodvisna kultura v času epidemije

(a) Če ste zdravi in se želite samoizolirati

Na kratko: ne.

V tem primeru nimate pravice do začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov. Če lahko, delajte od doma. (vir ZZZS)

(b) Če ste zdravi, a vam je bila odrejena karantena

Na kratko: ne.

Če vam je bila z odločbo ministra za zdravje odrejena karantena, nimate pravice do bolniškega staleža in posledično nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. (vir MK)

(c) Če ste doma zaradi varstva otrok

Staršem zgolj zaradi dejstva, da so šole in vrtci zaprti, ne pripada pravica do zadržanosti od dela in nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja zaradi nege otroka, saj v teh primerih otrok nege ne potrebuje zaradi svoje bolezni ali poškodbe. (vir ZZZS)

(č) Če ste zboleli in vam zdravnik predpiše izolacijo

Na kratko: da.

V tem primeru imate pravico do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela od 1. dne dalje v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v višini 90% od osnove. Bolniški list taki osebi izda osebni zdravnik, pri čemer se kot razlog določi »izolacija«. Izolacija se lahko izvaja v bolnišnici ali doma. (vir ZZZS) ZZZS izplačuje nadomestila neposredno, in sicer se od uvedbe elektronskega potrdila o upravičeni zadržanosti od dela (eBOL) nadomestila izplačujejo na podlagi pisne vloge. (vir MK)

*za ostale bolezni velja kot prej: Pravica do nadomestila za odsotnost z dela zaradi bolezni za samozaposlene velja od 31. delovnega dne bolezni dalje (vir ZZZS). Nadomestilo za odsotnost z dela za prvih 30 dni lahko uveljavljajo le samozaposleni, ki imajo status samozaposlenega v kulturi in so posledično tudi vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi in še to le v zelo specifičnih okoliščinah. (več v prispevku Samozaposleni in bolniška na spletni strani Asociacije)

Na ministrstvu za kulturo so še zapisali, da za samozaposlene v kulturi glede načina izplačila nadomestila v času bolniškega staleža veljajo enaka pravila, kot to velja za vse ostale samozaposlene zavarovance (s.p., družbeniki, kmetje, …).(vir MK)

Na kratko: jasnih navodil še niso podali.

Ministrstvo za kulturo je objavilo obvestilo o tem, da kot izvajalci programov in projektov upoštevajte navodila Ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje – NIJZ. O morebitnih odstopanjih od terminskih načrtov sofinanciranih programov in projektov pa sproti in pravočasno obveščajte skrbnike pogodb na Ministrstvu za kulturo. (vir MK)

K jasni opredelitvi glede pogodbenih obvez izvajalcev programov v izrednih razmerah pa smo pozvali tudi občinske oddelke za kulturo.

Odgovori, ki smo jih pridobili od posameznih mestnih občin:

MO Celje: Glede upoštevanja kazalnikov pri izvajanju prijavljenih aktivnosti v javnih programih in projektih NVO na področju kulture in o morebitnih drugih ukrepih zaradi razmer se še niso opredelili. (20. marec 2020)

MO Novo mesto: Odločitve v pristojnosti lokalne skupnosti bo sprejel župan, kjer bo odločitev osnovana na tem, da bi kulturni producenti in njihovi programi utrpeli čim manj škode ter da njihovo delovanje in obstoj ne bosta ogrožena. (20. marec 2020)

MO Kranj: Strokovna komisija je že začela z ocenjevanjem zaključenih prijav na razpise s področja kulture. Kljub razmeram, bo strokovna komisija poskusila svoje delo opraviti v najkrajšem možnem času. Rezultati razpisa bodo znani predvidoma do konca marca. Izvajanje izplačil predvidevajo nadaljevati kot do sedaj (v skladu s pogodbo, kar pomeni da bo za 70% avans izvajalcem odobrenih projektov in programov izvedeno nakazilo 30. dan po veljavnosti pogodbe, ostalih 30% pa na podlagi zahtevka). Vsi prijavitelji na razpis imajo možnost, da projekte izvedejo do 30.12.2020. V kolikor se bo situacija poslabšala, bodo poskušali omogočili izvedbo projektov tudi kasneje. (20. marec 2020)

MO Koper: Na podlagi vladnih ukrepov za blažitev nastale gospodarske škode in drugih ekonomskih učinkov na prebivalstvo bodo v okviru svojih pristojnosti iskali načine pomoči tudi v mestni občini. O morebitnih sprejetih ukrepih bodo še obveščali. Trenutno imajo pozornost usmerjeno v omejitev širjenja okužbe z virusom. Vse informacije o ukrepih, ki jih je v času izrednih razmer že sprejela Mestna občina Koper, in kontaktne številke posameznih zavodov ter organizacij objavljajo na spletni strani občine. (20. marec 2020)

MO Ljubljana: Glede možnosti terminskih zamikov projektov, ki so v teku, pa bodo na mestni občini primere obravnavali individualno, in sicer tako da bodo omogočili optimalno izvedbo vsebin. (24. marec 2020)

Dopis smo naslovili na vse mestne občine. Na odgovore ostalih še čakamo.

Na kratko: da.

Zaradi epidemija SARS-CoV-2 so ogromno škodo in breme že utrpeli najbolj prekarizirani, to so tudi samozaposleni v kulturi. Mnogi so čez noč ostali brez dela, številni brez sredstev za najbolj osnovno preživetje. Zaslužki za samozaposlene v kulturi so pogosto skromni tudi v najboljših časih, saj statistika kaže, da jih več kot četrtina živi pod pragom revščine. To pomeni, da prihrankov za te hude čase nimajo, in da so potrebni solidarnostne pomoči.

Za podporo najbolj ranljivim samozaposlenim v kulturi lahko nakažete sredstva na spodaj navedeni humanitarni račun Rdečega križa (RKS-OZ Ljubljana).

Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Ljubljana, Tržaška cesta 132, SI-1000 Ljubljana

DELAVSKA HRANILNICA D. D.          

IBAN: SI56 61000 11 22 33 44 82   

SKLIC ALI REFERENCA: SI00/16-03-2020

Več informacij lahko preberete tu.

Kako ustvarjalkam in ustvarjalcem ponuditi premostitveno pomoč pa si lahko preberete tudi na spletni strani Solidarni s kulturo: https://solidarniskulturo.org/

Galerija Media Nox vabi k branju intervjujev s samozaposlenimi v kulturi na portalu Koronakultura preko katerega opozarjajo na težave s katerimi se te srečujejo v času ukrepov zaradi koronavirusa.

Nazadnje posodobljeno: 6.5.2020.

Na kratko: odlog plačila v primeru neplačila prispevkov se zgodi avtomatično. Samozaposleni pa lahko zaprosijo tudi za oprostitev.

V interventnem zakonu je vlada sprejela možnost odloga plačila prispevkov, ki zapadejo v plačilo v mesecu aprilu, maju in juniju 2020. Neporavnane prispevke bodo po predlogu morali upravičenci poravnati najkasneje do 31. 3. 2022. Plačilo bo možno v enkratnem znesku ali obročno, pri čemer v primeru plačila vseh prispevkov do 31. 3. 2022 na zneske odloženih prispevkov ne bodo tekle zamudne obrest.

Samozaposleni pa lahko zaprosijo tudi za oprostitev plačila prispevkov za mesec april in maj 2020. Za posamezni mesec iz prvega odstavka tega člena so upravičeni, če izjavo predložijo najpozneje do konca meseca, za katerega uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov, razen za mesec marec, za katerega lahko vložijo do konca aprila. Za uveljavljanje oprostitve plačila prispevkov po tem členu in za uveljavljanje mesečnega temeljnega dohodka se uporabi ista izjava. Rok za oddajo Izjave na eDavk  je 09. maj. Samozaposleni morajo imeti na dan vloge plačane vse davčne obveznosti. Stanje zapadlih obveznosti se lahko preveri prek portala eDavki z vpogledom v knjigovodsko kartico.

Osebam, ki jim je Ministrstvo za kulturo priznalo pravica do plačila prispevkov za socialno varnost in jim je v tem času ta pravica prenehala., o njegovi vlogi za ponovno podelitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost do uveljavitve tega zakona pa še ni bilo odločeno, se ta pravica podaljša do 31. avgusta 2020. Prav tako to velja za samozaposlene v kulturi, ki jim ta pravica poteče do 30. junija 2020..

Nazadnje posodobljeno: 11.5.2020.

Na kratko: da, če so imeli plačane prispevke vsaj 9 mesecev v zadnjih dveh letih.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ocenjuje, da je razglašeno pandemijo mogoče uvrstiti med »druge primerljive razloge« za prenehanje opravljanja dejavnosti iz objektivnih razlogov.

Denarno nadomestilo samostojnim podjetnikom in samozaposlenim (v kulturi), ki bodo prenehali opravljati dejavnost in se izpisali iz registra zaradi pandemije, se na podlagi oddane vloge lahko prizna. Minimalni pogoj za upravičenost do nadomestila je, da ste imeli plačane prispevke za socialno varnost vsaj 9 mesecev v zadnjih dveh letih. (vir: ZRSZZ)

Statusni delavci in delavke se morajo izbrisati iz registra samozaposlenih, ki jih vodi področno ministrstvo, če želijo koristiti pravico do nadomestila za brezposelnost. Mirovanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost ni mogoče uveljavljati za ta namen oz. če želite status ohraniti, ne boste upravičeni do denarnega nadomestila za brezposelnost.

8.člen ZUTD: »Za brezposelno osebo po tem zakonu se šteje iskalec zaposlitve, ki je zmožen za delo, prijavljen na zavodu, aktivno išče zaposlitev in je pripravljen sprejeti ustrezno oziroma primerno zaposlitev, ki mu jo ponudi zavod ali drug izvajalec storitve posredovanja zaposlitve ter: ni v delovnem razmerju; ni samozaposlen; ni družbenik in hkrati poslovodna oseba v osebni in kapitalski družbi ter ni ustanovitelj in hkrati poslovodna oseba v zavodu; ni kmet; ni upokojenec; nima statusa dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih, mlajšega od 26 let.« (vir: ZUTD)

Za upravičenost do denarnega nadomestila za brezposelnost se je potrebno prijaviti v evidenco brezposelnih oseb. Za NVO je pomembno vedeti, da se lahko prijavi oseba, ki je ustanovni član društva. Oseba, ki je v zavodu ustanovitelj in hkrati poslovodna oseba, pa ne izpolnjuje pogojev za prijavo v omenjeno evidenco.

O osnovnih informacijah glede nadomestila in o postopku oddaje vloge  si lahko preberete v prispevku Nadomestilo za brezposelnost, objavljenem na spletni strani Asociacije.

Poleg tega Zavod za zaposlovanje RS obvešča, da v obdobju začasnih ukrepov za obvladovanje širjenja okužbe ne tečejo roki za oddajo vlog za prijavo v evidenco brezposelnih, evidenco iskalcev zaposlitve, uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila in stroškov za iskanje zaposlitve. Rok za oddajo vseh naštetih vlog je najkasneje osmi dan po objavi sklepa o prenehanju ukrepov v Uradnem listu RS. Kljub temu pa svetujejo, da se vlogo za prijavo v evidenco brezposelnih in uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila odda čim prej po izgubi zaposlitve. Denarnega nadomestila ne morete uveljavljati pred prijavo v evidenco brezposelnih.

Samozaposleni, ki dejavnosti nebi želeli zapreti, pa lahko na podlagi pogojev določenih v ZIUZEOP zaprosijo tudi za oprostitev ali odlok plačila prispevkov za socialno varnost in temeljni dohodek (glej 1.7.)

Nazadnje posodobljeno: 11.5.2020.

Na kratko: rok za oddajo DDD-DDD je podaljšan do 31.5.

Rok za oddajo letnega davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DohDej) in davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) ter letnega poročila Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence (AJPES) in storitve za leto 2019 se iz 31. 3. 2020 prestavi na 31. 5. 2020, ki se zaradi nedelje izteče 1. 6. 2020. Roki za oddajo obračunov DDPO in DohDej v primeru prenehanj, statusnih sprememb ali insolventnih postopkov ostajajo enaki kot do sedaj.

Zavezanec lahko v obračunu DDPO ali DohDej (obrazec DDD-DDD) za leto 2019 priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za leto 2020 najpozneje do 31. 5. 2020, ta rok pa se zaradi nedelje izteče 1.6.2020. (vir: gov.si)

Na kratko: na podlagi več kot 10% upada prihodka glede na leto 2019.

V Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) za državljane in gospodarstvo je za samozaposlene (ter kmete in verske uslužbence) predviden mesečni temeljni dohodek. Do njega bodo upravičeni tisti, ki bodo dokazovali, da jim bodo prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Samozaposleni v sistemu eDavki oddajo obrazec Izjava na podlagi lastne ocene poslovanja.

Tisti samozaposleni, ki niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so po novem tudi upravičeni do pomoči, če se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019.

Če v letu 2019 niso poslovali, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.

Poleg tega je pogoj za upravičenost tudi, da je bila dejavnost registrirana najkasneje do 13. marca do uveljavitve zakona. Tisti, ki so se kot samozaposleni registrirali kasneje, do temeljnega dohodka niso upravičeni. Samozaposleni morajo imeti na dan oddane vloge plačane vse davčne obveznosti. Stanje zapadlih obveznosti se lahko preveri prek portala eDavki z vpogledom v knjigovodsko kartico.

Po novem pa so do temeljnega dohodka upravičeni tudi tisti, ki so delno zaposleni oz. tudi vsi tisti, ki za posamezni mesec niso vključeni za celotni mesec ali za polni zavarovalni čas (glej 1.8.).

Mnoge samozaposlene pa zanima kako bodo ta izpad dohodka dokazovali. Knjigovodsko je najpomembnejši datum, ki se ga navaja na izdanih računih, datum dobave blaga oz. datum opravljene storitve. Pomembno pa je, da pri opravljenih storitvah velja datum, ko so bile storitve zaključene. Več o pravilnem izdajanju računov, si lahko preberete v prispevku Pravilno izdajanje računov, objavljenem na spletni strani Asociacije.

Tisti, ki bodo ugotovili, da ustrezajo kriterijem, preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) predložijo izjavo, s katero izjavljajo, da je po 34. členu Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo upravičenec in da zaradi epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu. Izjavo je potrebno oddati elektronsko na portalu eDavki. Ta izjava je informacija javnega značaja in se objavi na spletni strani FURS.

Višina pomoči v obliki temeljnega dohodka je 350 eurov za mesec marec in po 700 eurov za meseca april in maj 2020. V primeru podaljšanja ukrepov v skladu z drugim odstavkom 20. člena tega zakona se izplača mesečni temeljni dohodek pod enakimi pogoji tudi za mesec junij. Izjavo za mesec junij 2020 upravičenec vloži do 30. junija 2020,

Naknadno pa bo FURS preverjal upravičenost do te pomoči. Če upravičenec ugotovi, da ne izpolnjuje pogoja 10% upada prihodkov je dolžan pri FURSu izvesti samoprijavo in pomoč vrniti v celoti.

Mesečni temeljni dohodek bo oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Nazadnje posodobljeno: 6.5.2020.

Na kratko: delno samozaposleni so upravičeni do sorazmernega deleža temeljnega dohodka.

Osebe, ki so delno samozaposlene in delno zaposlene, so upravičene do sorazmernega dela izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka glede na delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah. Delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah se za posamezni mesec določi upoštevaje povprečno dnevno število ur vključitve v zavarovanje v posameznem mesecu.

Samozaposleni morajo imeti na dan vloge plačane vse davčne obveznosti. Stanje zapadlih obveznosti se lahko preveri prek portala eDavki z vpogledom v knjigovodsko kartico.

Nazadnje posodobljeno: 11.5.2020.

Na kratko: ne.

Štejejo se le opravljene storitve ali dobavljeno blago glede na datume na računih. Temeljni dohodek se v prihodke ne bo štel.

Nazadnje posodobljeno: 6.5.2020.

Na kratko: glede na povprečni mesečni prihodek.

Tisti samozaposleni, ki niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so po novem tudi upravičeni do pomoči, če se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019.

Če v letu 2019 niso poslovali, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.

Nazadnje posodobljeno: 6.5.2020.

Na kratko: pomoč se po novem vrača brez obresti.

Če se izkaže, da prejemnik pomoči ne bo izpolnil pogojev 10% upada prihodkev, je dolžan izvesti na FURSU samoprijavo in vrniti vso pomoč, vključno z morebitnimi oproščenimi prispevki, brez obresti.

Samoprijavo je treba podati najkasneje 30 dni po davčnem obračunu za leto 2020.

Nazadnje posodobljeno: 6.5.2020.

Na kratko: lahko.

Iz Ministrstva za kulturo smo pridobili stališče, da samozaposleni v kulturi (tako tisti s pravico do plačila prispevkov, kot tisti ki te pravice nimajo in prispevke plačujejo sami) lahko podajo vlogo za oprostitev plačila prispevkov. Ob tem sporočajo, da bo ministrstvo tistim, ki jim plačuje prispevke, le te še naprej plačevalo skladno z odločbo.

Na kratko: Lahko se odda eno izjavo za vse 3 mesece ali ločene izjave za posamezne mesece. Izjave se lahko spremeni.

V sistemu eDavkov lahko samozaposleni predložijo samo eno izjavo s katero lahko uveljavlja temeljni mesečni dohodek vse mesece skupaj (marec, april, maj) ali pa samo za posamezni mesec. V kolikor po oddaji prvotne izjave oseba ugotovi, da bi želela svojo izjavo spremeniti, lahko prvotno izjavo popravi tako, da preko eDavkov ponovno odda spremenjeno izjavo.
Pri izplačevanju mesečnega temeljnega dohodka bo FURS vedno upošteval samo zadnjo verzijo oddane izjave, razen v delu, ki se nanaša na že izplačan mesečni temeljni dohodek.
Pri oddaji izjave morajo biti samozaposleni pozorni na roke:
– oddana izjava najkasneje do 18. aprila 2020 za mesec marec (nakazilo 25. aprila 202).
– oddana izjava od 19. aprila do 30. aprila 2020 za mesec marec ali april ali meseca marec in april (nakazilo 10. maja 2020)
– oddana izjava od 1. maja do 31. maja 2020 za mesec marec ali april ali maj ali dva ali tri od navedenih mesecev skupaj (nakazilo 10. junija 2020)

Stornacija Izjave, s klikom na gumb, kot je to narejeno pri ostalih obrazcih na eDavkih, ni predvidena. Stornacija je mogoča, ko/če zavezanec odda Izjavo brez kakršne koli kljukice. Tako postopajo tudi tisti zavezanci, ki se premislijo glede poslanih Izjav. Če spreminjajo samo del Izjave, naj oddajo popravljeno Izjavo.

Na kratko: da.

Na FURS so pojasnili, da delovna štipendija, ki jo samozaposleni v kulturi lahko pridobijo na Ministrstvu za kulturo v okviru njihovega razpisa, ne predstavljata štipendije, od katere se v skladu s 25. členom ZDoh-2 dohodnina ne plača. Štipendija je dosežena v povezavi z opravljanjem dejavnosti kot kulturnika, zato se šteje za prihodek, dosežen v okviru opravljanja dejavnosti in povečuje davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti.

Na kratko: v korist upravičenca.

Novi zakonski predlog predvideva, da bo veljal retroaktivno. Pravno mnenje , ki smo ga pridobili na društvu Asociacija, pravi, da bo vračanje, če zaprosite pod prvimi pogoji, urejeno po pogojih, ki bodo bolj ugodni za upravičenca.

Na kratko: z letnim davčnim obračunom. FURS lahko preveri resničnost oddanih obračunov idr. pravnih podlag prilivov na vseh bančnih računih.

Če je oseba recimo delno zaposlena in delno samozaposlena, bo FURS prihodke iz delovnega razmerja spremljala preko davčnih obračunov (obrazec REK), ki jih ob izplačilu plače in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (na primer izplačilo regresa in podobno) predloži delodajalec. Med tem ko prihodke iz dejavnosti samozaposleni napove enkrat letno, z davčnim obračunom (Obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti).

Davčni organ seveda lahko preverja resničnost oddanih davčnih obračunov iz naslova opravljanja dejavnosti (iz naslova zaposlitve bo preverjal delodajalca). Davčni organ lahko zahteva izpis evidence izdanih računov ter kopije računov in morebitnih podlag (naročilo kupca, pogodba in podobno) za njihovo izstavitev. FURS bo v tem primeru zanimalo predvsem obdobje v katerem je bila storitev opravljena ter ali je izkazana v pravem davčnem obdobju (primer: storitev opravljena v decembru 2019, račun izstavljen v januarju 2020 – dohodek za to storitev bi moral biti izkazan v davčnem obračunu za leto 2019).

Z vidika transakcijskih računov tako posamezni prilivi oz. različni računi niso pomembni, saj mora prejemnik denarja za vsako nakazilo imeti tudi pravno podlago zanj (plačilno listo, izstavljeni račun iz dejavnosti in podobno).

Za potrebe preverjanja po ZIUZEOP bo predvsem za samozaposlene, ki niso poslovali celo leto 2019 ali so z dejavnostjo začeli v letu 2020, preverjanje potekalo z analitičnim vpogledom v izdane račune, saj kriterij, da so prihodki leta 2020 nižji od 2019 ne bo dovolj. Kot del kontrole se ob tem lahko pogleda tudi transakcije na bančnem računu, ki ga ima samozaposleni prijavljenega, da ga uporablja za dejavnost (ki je lahko tudi svoj osebni račun).

Če je bilo opravljeno delo za istega plačnika tako v vlogi zaposlenega kot samozaposlenega, bi lahko davčni organ vse prilive opredelil kot dohodek iz delovnega razmerja. V tem primeru bi delodajalcu naložil plačilo prispevkov ter dohodnine, prejemniku pa obnovil odmero dohodnine. Storitve je tako pomembno vsebinsko jasno ločiti, na tiste, ki se opravijo izven delovnega razmerja.

Nazadnje posodobljeno: 30.5.2020.

Na kratko: jasnih navodil še niso podali.

Ministrstvo za kulturo je objavilo obvestilo o tem, da kot izvajalci programov in projektov upoštevajte navodila Ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje – NIJZ. O morebitnih odstopanjih od terminskih načrtov sofinanciranih programov in projektov pa sproti in pravočasno obveščajte skrbnike pogodb na Ministrstvu za kulturo. (vir MK)

Vsem organizacijam, ki sodelujete pri mednarodnih projektih s podporo Ustvarjalne Evrope, pa izvajalska agencija EACEA sporoča, da bo o upoštevanju klavzule “višja sila” v pogodbi odločala od primera do primera glede na okoliščine. (vir zavod Motovila)

K jasni opredelitvi glede pogodbenih obvez izvajalcev programov v izrednih razmerah pa smo pozvali tudi občinske oddelke za kulturo.

Odgovori, ki smo jih pridobili od posameznih mestnih občin:

MO Celje: Glede upoštevanja kazalnikov pri izvajanju prijavljenih aktivnosti v javnih programih in projektih NVO na področju kulture in o morebitnih drugih ukrepih zaradi razmer se še niso opredelili. (20. marec 2020)

MO Novo mesto: Odločitve v pristojnosti lokalne skupnosti bo sprejel župan, kjer bo odločitev osnovana na tem, da bi kulturni producenti in njihovi programi utrpeli čim manj škode ter da njihovo delovanje in obstoj ne bosta ogrožena. (20. marec 2020)

MO Kranj: Strokovna komisija je že začela z ocenjevanjem zaključenih prijav na razpise s področja kulture. Kljub razmeram, bo strokovna komisija poskusila svoje delo opraviti v najkrajšem možnem času. Rezultati razpisa bodo znani predvidoma do konca marca. Izvajanje izplačil predvidevajo nadaljevati kot do sedaj (v skladu s pogodbo, kar pomeni da bo za 70% avans izvajalcem odobrenih projektov in programov izvedeno nakazilo 30. dan po veljavnosti pogodbe, ostalih 30% pa na podlagi zahtevka). Vsi prijavitelji na razpis imajo možnost, da projekte izvedejo do 30.12.2020. V kolikor se bo situacija poslabšala, bodo poskušali omogočili izvedbo projektov tudi kasneje. (20. marec 2020)

MO Koper: Na podlagi vladnih ukrepov za blažitev nastale gospodarske škode in drugih ekonomskih učinkov na prebivalstvo bodo v okviru svojih pristojnosti iskali načine pomoči tudi v mestni občini. O morebitnih sprejetih ukrepih bodo še obveščali. Trenutno imajo pozornost usmerjeno v omejitev širjenja okužbe z virusom. Vse informacije o ukrepih, ki jih je v času izrednih razmer že sprejela Mestna občina Koper, in kontaktne številke posameznih zavodov ter organizacij objavljajo na spletni strani občine. (20. marec 2020)

MO Ljubljana: Glede možnosti terminskih zamikov projektov, ki so v teku, pa bodo na mestni občini primere obravnavali individualno, in sicer tako da bodo omogočili optimalno izvedbo vsebin. (24. marec 2020)

Dopis smo naslovili na vse mestne občine. Na odgovore ostalih še čakamo.

Na kratko: naj ne bi vplival na projekte za katere so že sklenjen pogodbe. Kako bo sklep vplival na razporeditev sredstev v prihodnje še ni znano.

Vlada je na seji 14.03.2020 odločala o pripravi rebalansa proračuna za letošnje leto. Na seji je sprejela sklep o 30 % proporcionalnem zmanjšanju pravic porabe pri vseh neposrednih proračunskih uporabnikih, med drugim tudi transferjih neprofitnim organizacijam in ustanovam.

Zamrznitev izvrševanja proračuna praktično pomeni, da se nemoteno plačujejo že prevzete obveznosti, denimo iz že sklenjenih pogodb, in vsa plačila, ki imajo podlago v zakonu. Država bo torej še vedno plačevala račune in zahtevke, ne bo pa sprejemala novih obveznosti: sklepala novih pogodb, javnih naročil ipd.

Sklep o zmanjšanju sredstev torej naj ne bi vplival na nobene projekte in programe, za katere imajo nevladne organizacije že sklenjene pogodbe z ministrstvi. (pojasnila CNVOS) Kljub temu pa vas pozivamo, da dokumentirate in hranite vse morebitne spremembe, ki se bodo dogajale na tem področju. Na Asociaciji si prizadevamo pridobiti konkretna pojasnila Ministrstva za kulturo in občin glede pomena takega ukrepa za nevladne organizacije v kulturi.

Odgovori, ki smo jih pridobili od posameznih mestnih občin:

MO Celje: Glede upoštevanja kazalnikov pri izvajanju prijavljenih aktivnosti v javnih programih in projektih NVO na področju kulture in o morebitnih drugih ukrepih zaradi razmer se še niso opredelili. (20. marec 2020)

MO Novo mesto: Odločitve v pristojnosti lokalne skupnosti bo sprejel župan, kjer bo odločitev osnovana na tem, da bi kulturni producenti in njihovi programi utrpeli čim manj škode ter da njihovo delovanje in obstoj ne bosta ogrožena. Glede 30 % proporcionalnega zmanjšanja pravic porabe pri neposrednih proračunskih uporabnikih, kar velja tudi za nevladni sektor, dobo pravočasno in ustrezno ukrepali skladno z navodili Vlade RS in resornega ministrstva ter v komunikaciji z izvajalci projektov in programov. (20. marec 2020)

MO Kranj: Strokovna komisija je že začela z ocenjevanjem zaključenih prijav na razpise s področja kulture. Kljub razmeram, bo strokovna komisija poskusila svoje delo opraviti v najkrajšem možnem času. Rezultati razpisa bodo znani predvidoma do konca marca. Izvajanje izplačil predvidevajo nadaljevati kot do sedaj (v skladu s pogodbo, kar pomeni da bo za 70% avans izvajalcem odobrenih projektov in programov izvedeno nakazilo 30. dan po veljavnosti pogodbe, ostalih 30% pa na podlagi zahtevka). Vsi prijavitelji na razpis imajo možnost, da projekte izvedejo do 30.12.2020. V kolikor se bo situacija poslabšala, bodo poskušali omogočili izvedbo projektov tudi kasneje. V splošnem ne predvidevajo zmanjševanja razpisnih sredstev za NVO in samozaposlene. (20. marec 2020)

Dopis smo naslovili na vse mestne občine. Na odgovore ostalih še čakamo.

Na kratko: da.

Pravico do povračila nadomestila je mogoče uveljavljati za izplačana nadomestila delavcu za čakanje na delo in velja od objave zakona v Uradnem listu z dne 11. aprila 2020.

Nadomestilo je mogoče uveljavljati za obdobje med 13. marcem in 31. majem 2020 (oz. do 30. 6. 2020, če bo epidemija še trajala).

Pri tem je pomembno, da organizacija pravilno odredi čakanje na delo, da izpolnjuje pogoj 10 % upada prihodkov glede na leto 2019 zaradi epidemije (z izjemo humanitarnih in invalidskih organizacij), da ima izpolnjene davčne obveznosti in da izpolnjuje pravila glede državnih pomoči.

Pri ugotavljanju primerjalnega upada prihodkov glede na leto 2019 se v tem primeru upošteva čiste prihodke od prodaje. To so tisti prihodki, ki jih imate zabeležene v letnem poročilu, v obrazcu Podatki iz izkaza poslovnega izida na postavki AOP 110 – A Čisti prihodki od prodaje. Sem ne sodijo članarine, donacije, dotacije in običajna javna sredstva, pridobljena na javnih razpisih.

Za pravilno odreditev zaposlenemu ali zaposleni za čakanja na delo, pa je potrebno izdati pisno odredbo, kjer navedete utemeljene razloge in določite obdobje čakanja na delo do 31. maja. V odredi je potrebno zapisati tudi klavzulo: »Dolžnost delavca je, da se odzove na poziv delodajalca in se vrne na delo do največ sedem dni v posameznem mesecu.« Jasno definirajte tudi način, kako boste to morebitno predčasno spremembo komunicirali.

FURS bo naknadno preverjal, ali izpolnjujete pogoje za pridobitev nadomestila. Če bodo ugotovili, da pogojev ne izpolnjujete, bo pomoč potrebno vrniti v celoti.

Nadomestilo za čakanje na delo znaša 80 % povprečne mesečne plače posameznika za polni delovni čas v zadnjih treh mesecih. Nadomestilo pri tem ne sme biti nižje od minimalne plače (940, 58 evrov bruto). Več info na spletni strani gov.si.

(a) Če je delavec zdrav in se želi samoizolirati

Na kratko: ne.

Kot delavka ali delavec v tem primeru nimate pravice do začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov (bolniškega staleža). Morebitno odsotnost z dela taka oseba ureja z delodajalcem skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1). Če je možno, se opravlja delo na domu, pri čemur je potrebno upoštevati določila iz dokumenta Opravljanje dela na domu in odrejanje drugega dela: pravice in obveznosti delodajalca in delavca pri opravljanju dela na domu in odrejanju drugega dela. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) ob izjemnih okoliščinah omogoča poenostavljeno odrejanje opravljanja dela na drugem kraju, tudi od doma. Delodajalci so v vsakem primeru dolžni zagotavljati varne pogoje dela na domu. Za ta namen mora organizacija izdati pisno odredbo o delu na domu in obvestilo Inšpektoratu za delo.

Delodajalci se lahko odločijo, da zaradi slabega poslovnega položaja ne bo mogla zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenim delavcem in jih bo zato napotila na začasno čakanje na delo. V tem primeru bodo delavke in delavci upravičeni do nadomestila plače v višini 80 % osnove za nadomestilo plače.

(b) Če je delavec zdrav in mu je bila odrejena karantena

Na kratko: da.

Če vam je Ministrstvo za zdravje z odločbo odredilo karanteno, ste upravičeni do nadomestila plače v višini 80 %. Breme plačila nadomestila nosi država v obliki povračila, ki ga bo nevladna organizacija uveljavljala z zahtevkom na Zavodu za zdravstveno zavarovanje RS, vloži se elektronsko na spletni strani ZZZS v obliki Excel ali PDF datoteke. Zahtevek morate oddati najkasneje do 30. septembra 2020, sicer pravico do refundacije izgubite. Zavod povrne izplačano nadomestilo v roku 60 dni od prejete zahteve.

(c) Če je delavec doma zaradi varstva otrok

Na kratko: V tem primeru je delavec upravičen do nadomestila.

ZIUZEOP v prvem odstavku 26. člena določa, da ima delavec v času, ko zaradi višje sile ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. ZIUZEOP kot višjo silo šteje tudi varstvo otrok zaradi zaprtja šol in vrtcev. Za čakanje na delo iz poslovnega razloga in višje sile po ZIUZEOP znaša nadomestilo plače 80 % osnove iz 137 ZDR-1, vendar ne manj kot znaša minimalna plača (drugi odstavek 26. člena ZIUZEOP).

Država bo povrnila izplačana nadomestila plač in prispevke za socialno varnost od 13.3–31. 5.2020. Je pa nadomestilo, ki ga bo država delodajalcu povrnila, omejeno navzgor z zneskom povprečne plače v RS, preračunane na mesec (1.753,84 EUR bruto). Če je delavčevo 80 % nadomestilo plače višje kot 1.753,84 EUR bruto, je razlika strošek delodajalca. Prispevki so oproščeni, preračunano od nadomestila plače, vendar največ do višine povprečne plače za 2019 v RS, preračunane na mesec.

Nazadnje posodobljeno: 14. 5. 2020

(č) Če delavcu izolacijo predpiše zdravnik

Na kratko: da.

V tem primeru imajo delavke in delavci pravico do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela od 1. dne dalje v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v višini 90 % od osnove. Bolniški list taki osebi izda osebni zdravnik, pri čemer se kot razlog določi »izolacija«. Izolacija se lahko izvaja v bolnišnici ali doma (vir: ZZZS). ZZZS izplačuje nadomestila neposredno, in sicer se od uvedbe elektronskega potrdila o upravičeni zadržanosti od dela (eBOL) nadomestila izplačujejo na podlagi pisne vloge.

*Za ostale bolezni in poškodbe velja kot prej: V vseh drugih primerih začasne nezmožnosti za delo se nadomestilo plače izplača v breme delodajalca do 31. delovnega dne zadržanosti od dela, v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja pa od 31. delovnega dne zadržanosti od dela dalje. Izjeme od tega pravila so določene v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) (vir:ZZZS). ZZZS pa je sprejela tudi poenostavitev postopkov za izdajanje bolniške. Več info na spletni strani ZZZS.

Več informacij najdete v dokumentu Vodnik za uveljavljanje ukrepov finančne pomoči in nadomestil zaradi epidemije COVID-19.

Na kratko: rok za oddajo DPO je podaljšan do 31.5.

Rok za oddajo letnega davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DohDej) in davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) ter letnega poročila Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence (AJPES) in storitve za leto 2019 se iz 31. 3. 2020 prestavi na 31. 5. 2020. Ker ta pade na nedeljo, se rok podaljša na 1. 6. 2020. Roki za oddajo obračunov DDPO in DohDej v primeru prenehanj, statusnih sprememb ali insolventnih postopkov ostajajo enaki kot do sedaj.

Za organizacije, ki so rok za oddajo imele že v februarju (zavodi), rok ne velja.

Zavezanec lahko v obračunu DDPO za leto 2019 priglasi ugotavljanje davčne osnove za leto 2020 najpozneje do 31. 5. 2020, ta rok pa se zaradi nedelje izteče 1.6.2020. (vir: gov.si)

Na kratko: da.

Državni zbor je 3. 4. 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki ureja tudi možnost državnega povračila nadomestil plač zaposlenim v nevladnih organizacijah, delavcem na čakanju na delo in delavcem, ki dela ne morejo opravljati zaradi višje sile.

Zakon je stopil v veljavo. Od 11. 4. 2020 je tako mogoče vložiti vlogo za uveljavljanje pravice do povračila.

Na kratko: Kriterij se ne nanaša na nevladne organizacije.

ZIUZEOP kot izjeme upravičencev do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo opredeljuje tiste, ki so neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %. Nevladne organizacije po Zakonu o javnih financah niso definirane med posrednimi in neposrednimi uporabniki proračuna RS. Neposredni uporabniki so državni oziroma občinski organi ali organizacije ter občinska uprava, posredni uporabniki pa so javni skladi, javni zavodi in agencije, katerih ustanovitelj je država oziroma občina. Ministrstvo, pristojno za finance, vodi seznam neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov, ki ga minister, pristojen za finance, po potrebi tudi objavi. NVO ni ne neposredni ne posredni proračunski uporabnik. To pomeni, da za NVO kriterij prihodkov iz javnih virov v letu 2019 ni merodajen za presojo upravičenosti do pomoči v skladu z določili ZIUZEOP.

Nazadnje posodobljeno: 14. 5. 2020

Na kratko: Gre za programe v skladu s Pravilnikom o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja, javne razpise za spodbujanje zaposlovanja ipd.

Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije prek posebnih programov, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo. V takšnih primerih delodajalec v vlogi navede delež financiranja iz proračuna Republike Slovenije v letu 2019. Pridobili smo pravno mnenje, kjer strokovnjaki ocenjujejo, da so posebni programi, ki jih omenja zakon, programi v skladu s Pravilnikom o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Uradni list RS, št. 20/12, 28/14, 60/15 in 82/18), javni razpisi za spodbujanje zaposlovanja (npr. javni razpis »Spodbujanje zaposlovanja mladih v nevladnih organizacijah z namenom sodelovanja vzgojno-izobraževalnih zavodov z nevladnimi organizacijami na področju dela z otroki s posebnimi potrebami«) ipd. Nazadnje posodobljeno: 14. 5. 2020

Na kratko: da, v sorazmernem deležu.

Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije prek posebnih programov, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo. V takšnih primerih delodajalec v vlogi navede delež financiranja iz proračuna Republike Slovenije v letu 2019. Pridobili smo pravno mnenje, kjer strokovnjaki ocenjujejo, da so posebni programi, ki jih omenja zakon, programi v skladu s Pravilnikom o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Uradni list RS, št. 20/12, 28/14, 60/15 in 82/18), javni razpisi za spodbujanje zaposlovanja (npr. javni razpis »Spodbujanje zaposlovanja mladih v nevladnih organizacijah z namenom sodelovanja vzgojno-izobraževalnih zavodov z nevladnimi organizacijami na področju dela z otroki s posebnimi potrebami«) ipd.

Nazadnje posodobljeno: 14. 5. 2020

Na kratko: Delavec na čakanju se vrne na delo ob izteka obdobja čakanja, ki je predvideno v odločbi. V primeru predčasnega poziva za vrnitev na delo mora biti način tega poziva predviden v odločbi o odreditvi čakanja na delo. O tem obvestite tudi ZRSZZ.

Zakon o delovnih razmerjih ne Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo ne predvidevata oz. zahtevata posebne oblike poziva delavcu, da se vrne na delovno mesto. Poziv za vrnitev na delo tako ni potreben, saj je morala odločba vsebovati rok, do kdaj se delavca napoti na čakanje. Po izteku roka oz. obdobja, za katerega je bil delavec napoten na čakanje na delo, se mora ta vrniti na delo in ni potreben noben dodatni poziv delodajalca. V kolikor pa bo delodajalec delavca na delo pozval predčasno (torej pred iztekom roka v odločbi o čakanju na delo na domu), ga lahko pozove po telefonu, po elektronski pošti ali kako drugače. Način predčasnega poziva na delo mora biti naveden že v odločbo o odreditvi čakanja na delo na domu.

O morebitnem predčasnem pozivu delavca na delo je potrebno, v kolikor organizacija uveljavljali refundacijo nadomestila plače, predhodno obvestite tudi Zavod RS za zaposlovanje. Zavod RS za zaposlovanje obvestite po elektronski pošti na naslov gpzrsz@ess.gov.si, pri čemer je sklic številka vloge oz. odločbe. V elektronskem sporočilu navedete: svoj naziv (kdo je delodajalec), številko svoje vloge, ime in priimek zaposlenih, ki jih boste poklicali nazaj na delo, ter datum, ko se morajo zaposleni vrniti na delo.

Nazadnje posodobljeno: 30. 5. 2020

Na kratko: Delodajalec naj delavca obvesti (pisno ali ustno), da so prenehale okoliščine, ki so botrovale spremembi opravljanja kraja dela, ter da naj se delavec vrne na delo na kraj dela, ki je predviden s pogodbo o zaposlitvi.

Delo od doma je lahko tudi posebna obliko pogodbe o zaposlitvi (pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu), kar je določeno v členih od 68. do 72. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Začasno opravljanje dela na domu kot ukrep za preprečevanje širjenja koronavirusa SARS-CoV-2 pa je posledica spremembe dela zaradi naravnih ali drugih nesreč, ki je urejena v 169. členu ZDR-1.

Zakon za enostransko spremembo kraja opravljanja dela ne določa posebnega postopka ali posebne oblike, običajno pa delodajalec tako delo odredi z izdajo odredbe o delu na domu, v kateri opredeli razlog, vrsto dela, način spremljanja dodeljenih nalog, delovna sredstva, ki jih bo zagotovil delodajalec, dosegljivost delavca, način sporočanja podatkov, ki so pomembni za izvajanje pogodbe o zaposlitvi, ter napotke o izvajanju varnega in zdravega dela od doma. Ko delodajalec odredi delo na domu zaradi izjemnih okoliščin, mora o tem obvestiti Inšpektorat za delo, in sicer takoj, ko je to v dani situaciji mogoče.

Glede prenehanja opravljanja dela od doma prav tako ni predvidena posebna oblika ali postopek. Predvidoma pa naj delodajalec zaposlene pisno ali po telefonu obvesti, da so prenehale okoliščine, ki so botrovale spremembi opravljanja kraja dela, ter da naj se delavec vrne na delo na kraj dela, ki je predviden s pogodbo o zaposlitvi. Smiselno je tudi obvestiti Inšpektorat za delo, seveda v kolikor ste ga obvestili o začetku opravljanja dela od doma. Obseg obveščanja kakor tudi obrazec nista predvidena.

Nazadnje posodobljeno: 30. 5. 2020