Tematika prostorov za nevladne organizacije je aktualna tako zaradi nedavnih izgub prostorov NVO v kulturi, kot tudi z vidika priprave nekaterih strateških dokumentov in prijav posameznih občin za naziv Evropska prestolnica kulture. Sredi februarja se je v organizaciji Ljubljana EPK 2025, Mestne občine Ljubljana in Kina Šiška odvila javna tribuna, posvečena predvsem prostorskim vprašanjem NVO v kulturi.
Na razpravo je bila vabljena tudi Asociacija, predstavnik Tadej Meserko pa je predstavil nedavno analizo, ki jo je društvo pripravilo na to isto temo.
Meserko je uvodoma predstavil povod in razloge za nastanek analize, potem pa se je osredotočil na ključne ugotovitve. Analiza je namreč pokazala, da nevladne organizacije v kulturi delujejo glede prostorov večinoma v prekariziranem položaju. Izkazalo se je, da skoraj 80 odstotkov organizacij deluje v neustreznih pisarniških prostorih ali prostorih, ki so potrebni infrastrukturne prenove. Poleg tega se je več kot 70 odstotkov organizacij v zadnjih desetih letih selilo vsaj enkrat. Ob tem organizacije večinoma nimajo lastnih sredstev, da bi lahko krile tržne najemnine, kar toliko bolj poudarja pomen javne kulturne infrastrukture.
Pri analizi potreb je anketa pokazala, da so potrebe zelo velike predvsem glede pisarn in še bolj glede skladišč, kjer skoraj 80 odstotkov vprašanih ocenjuje, da za normalno delovanje potrebuje dodatne skladiščne prostore. Ob tem je pomemben tudi podatek, da potrebe z vidika kvadrature niso pretirane, saj bi večini organizacij zadostovali že skladiščni prostori do 50 kvadratnih metrov. Glede pisarn je ob tem zanimiv podatek, da organizacije pozitivno ocenjujejo delo v stavbah, kjer si prostore delijo s sorodnimi organizacijami.
Iz analize je bilo izpostavljeno tudi, da je zakonodaja na tem področju do nevladnih organizacij relativno odprta in da je dopuščeno veliko različnih opcij, seveda pa je na odločevalcih, da se jih tudi poslužijo. V analizo je vključen tudi pregled evidenc zasedenih in prostih nepremičnin, kjer stanje po občinah in na državni ravni ni posebno spodbudno, saj evidence pogosto niso najbolje urejene. Naposled je predstavnik Asociacije predstavil še nekatere pozitivne prakse in priporočila, ki se gibljejo predvsem v smeri krepitve že obstoječih dobrih modelov.
Debata je bila sicer precej burna, saj se v okviru EPK predvideva tudi nadaljevanje zastavljenega projekta tovarne Rog, kjer pa razmere med MOL in uporabniki še niso razrešene. Prav tako vznemirja selitev Srednje šole za fotografijo in oblikovanje. Prostore je nedavno na področju nekdanje tobačne tovarne v Ljubljani izgubil Zavod Poligon, kjer je delovalo kar nekaj ustvarjalcev predvsem iz kreativnega sektorja. Vsi odprti problemi seveda na javni tribuni niso bili razrešeni, je pa evidentno, da obstaja potreba po boljši komunikaciji med odločevalci in ustvarjalci. V zaključku je Meserko izpostavil tudi, da se je treba vseh odprtih vprašanj na ravni Ljubljane lotiti tudi skozi nastajajoči strateški dokument razvoja kulture v MOL za prihodnje obdobje.
Celotna analiza Asociacije je dosegljiva na tej povezavi.