Že 60 let različne generacije odraščajo z bralno značko, za marsikoga nepogrešljiv prvi vstop v svet knjige. Pri tej uspešni integraciji v šolski kurikulum je zlahka pozabiti, da gre pri tem za izjemno uspešno nevladno organizacijo, ki poleg profesionalne strokovne administracije združuje več kot 7.000 prostovoljcev.
V februarskem podcastu glasila Kulturosfera smo se pogovarjali s predsednikom Društva Bralna značka Slovenije Markom Kravosom.
Prisluhnite celotnemu februarskemu podcastu na tej povezavi.
“Za Bralno značko je značilno, da se uveljavlja in skrbi za bralno kulturo preko enakomerne razporejenosti po državi. Tukaj je glede na današnjo situacijo značilno, da se odziva na potrebe celotnega prostora in da ni koncentrirana v mestnih središčih, saj se dejavnost bujno razvija na podeželju, kjer ima naše delo tudi največji smisel,” o nujnosti decentralizacije pravi Kravos.
Programi izobraževanja za različne generacije
Kravos stanje bralne kulture ocenjuje pozitivno: “Naši kazalci raziskave udeležencev Bralne značke so pozitivni, ponovno se obnavlja odnos ter skrb za bralno pismenost, tako da mislim, da bo imela ta perspektiva dobro prihodnost. Vidimo, da se večje državne institucije zavedajo pomembnosti bralne kulture, zato je tudi nastal mesec nacionalnega medgeneracijskega branja,” še pojasnjuje razsežnost osrednjega projekta društva.
Društvo že s prvošolci začenja pot po knjižnih policah ter jih nato spremlja vseh devet let osnovne šole. Imajo vrsto podpornih programov, čajank, seminarjev in izobraževanj za učence, pa tudi mentorje, ki jih je po vsej Sloveniji več kot 7.000. Z njimi se pogovarjajo o pedagoškem delu, pa tudi o tem, kako organizirati delo v različnih urbanih in neurbanih okoljih.
“To je ključno področje, s katerim se ukvarjamo. Imamo sicer določena priznanja s strani inštitucij, a predvsem na šolah zaznavamo, da nas jemljejo v obzir, ker si ne znajo predstavljati, kdo bi drugače skrbel za to dimenzijo izobraževanja,” pojasnjuje Kravos.
Podpora mora biti decentralizirana tako kot dejavnosti
“Predstavljam si, da bi morale biti naše sogovornice za večjo podporo projektu predvsem občine. Takšna je denimo praksa v zamejskem svetu, kjer so krajevne skupnosti in inštitucije tiste, ki imajo več stika in posluha za kulturo. Za to bi morale imeti tudi primerna sredstva. Le tako se lahko družba sestavi in počuti kot dobro delujoča skupnost. Bralna kultura je nekaj, kar stabilizira in povezuje družbo ter se napaja iz velike ustvarjalnosti in znanja, ki je globalno,” o potencialnem razvoju meni Kravos.
Bralna značka je sicer projekt, ki uspe k podpori pritegniti tudi številne zasebne donatorje in sponzorje, predvsem podjetja. “V tem prepoznavajo možnost za dvigovanje svojega ugleda v družbi,” meni Kravos.
Bralna značka v obdobju digitalizacije
V Društvu Bralna značka se zavedajo perečih izzivov sodobnosti in uporabe novih tehnologij. “Imamo seznam elektronskih knjig, mladim omogočamo dostop do tega fundusa. Seveda bi si želeli še več teh stvari, pa tudi interaktivne kvize in igre, kar načrtujemo v bližnji prihodnosti. Gremo v korak s časom, seveda pa hkrati ohranjamo tudi stik s papirnato knjigo, otipljivim gradivom knjige, ki ima svoj vonj, šuštenje listov itn.,” poudarja Kravos. “Kako uravnotežiti elektronski medij z zdravim odnosom do njega skozi vsa čutila, je velika skrb našega društva. Zato vzpostavljamo tudi realni stik med ustvarjalci in bralnim občinstvom, veliko takšnih gostovanj imamo po šolah in različnih ustanovah v sklopu medgeneracijskih branj.”
Kravos dodaja, da je “vsaka stvar lahko hkrati priložnost in ogrožanje. Če si statičen, te vsaka novost ogroža, tako da mislim, da moramo preživeti, a nove tehnologije hkrati jemati kot dodaten inštrument našega dela.”
Več o načrtih Društva Bralna značka Slovenije v naslednjih mesecih ter kulturno-umetnostni vzgoji lahko slišite v daljšem pogovoru na tej povezavi.
Ste tudi vi NVO v kulturi z odličnim in inovativnim projektom, ki ga želite kot primer dobre prakse predstaviti bralkam in bralcem Kulturosfere? Prijavite se na naš poziv!