V letošnjem letu smo od januarja do decembra ob pomoči Ministrstva za kulturo v rednih mesečnih podcastih v okviru našega elektronskega glasila Kulturosfera raziskovali primere dobrih praks znotraj nevladnih organizacij, ki medpodročno izkazujejo razvojne perspektive in kvalitete.
Letošnji cikel zaključujemo s pogovorom Trajno, ki v svojem delu združujejo sodobno oblikovanje in okoljske tematike, trajnostni razvoj in izzive solidarnostne ekonomije. Pogovarjali smo se z Gajo Mežnarić Osole in Andrejem Koruza.
Prisluhnite celotnemu decembrskemu podcastu na tej povezavi.
Trajna je relativno mlada nevladna organizacija, ki je leta 2017 nastala na podlagi potreb po povezovanju posameznikov, ki so primaro delovali na področju oblikovanja, arhitekture in obrti. Nastala je iz neformalne skupine, ki je omenjena področja povezovala tudi s socialnim podjetništvom.
Prvi skupni projekt v okviru Trajne je bil sofinanciran s strani Mestne občine Ljubljana in je naslavljal problematiko biodiverzitete s perspektive invazivnih rastlin. Oblikovala sta serijo čebelnjakov. Na podlagi uspešnega projekta sta se odločila za strukturirano sodelovanje. Kmalu so se vključili v večje projekte, v katerih združujejo težnjo preizpraševanja lastne prakse in razpirajo polje razmišljanja, kaj lahko sodobno oblikovanje ponudi družbi ter okolju in kako naslavlja probleme okoli nas. Vodilo njunega dela je interdisciplinarnost. “Zdi se nama, da se lahko skozi nevladno organizacijo ustrezno ukvarjava s temi temami,” razlaga Mežnarić Osole. Koruza dodaja: “Še vedno je tu dovolj svobode, da premišljuješ ideje in jih predstaviš v projektni obliki, za zdaj nam gre to dobro.”
Med javnim financiranjem in trgom
Pri svojem delu poskušata diverzificirati vire financiranja. “Nisva popolnoma proti temu, da so delno najine aktivnosti financirane iz tržne logike. Imamo torej dobrino, ki jo želimo ponuditi nekomu, ki ga to zanima. Vseeno veliko preizprašujeva, na kakšen način lahko ponudiva najine dobrine, da jih po eni strani omogočiva raznolikim deležnikom, in na drugi strani, da naju pri tem togo in netrajnostno naravnano javno financiranje, ki pa je seveda vseeno ključno pri preživetju organizacije, ne ovira,” razlaga Mežnarić Osole.
“Prehod na trg smo zasnovali kot raziskovalni projekt. Najin produkt je okoljsko naravnan. Gre za izdelek, papir iz invazivnih rastlin, ki se ukvarja s tem, kako produciramo stvari, hkrati pa preizprašuje, kako dobrine vključujemo v družbo,” dodaja Koruza.
Pri tem oba poudarjata da razpisi implicirajo klasično tržno logiko, zato se zdaj povezujeta s tujimi nevladnimi organizacijami, ki raziskujejo raznolike in skupnostne ekonomije, iz katerih črpata znanje, kako lahko k vprašanju trga pristopata na bolj trajnostni in družbeno odgovorni način.
“Aktivnosti, ki jih izvajamo, ne bodo nikoli delovale na trgu, niti to ne rabijo, ker gre za delavnice in izobraževanja, ki so javna dobrina in morajo takšna tudi ostati. Ravno to polariziranje, da mora nekaj biti ali tržno ali javno, je omejujoče, saj tu lahko obstajajo presečišča,” še razmišlja Mežnarić Osole.
Več o načrtih Trajne v naslednjih mesecih ter povezovanju okolja, trajnostnega razvoja ter umetnosti in kulture lahko slišite v daljšem pogovoru na tej povezavi.
Ste tudi vi NVO v kulturi z odličnim in inovativnim projektom, ki ga želite kot primer dobre prakse predstaviti bralkam in bralcem Kulturosfere? Prijavite se na naš poziv!