Asociacija je vsebinska mreža, ki združuje samostojne ustvarjalce in profesionalne nevladne organizacije iz različnih področji ustvarjanja, od uprizoritvenih do glasbenih umetnosti. V Kulturosferi vsak mesec predstavljamo naše člane.
Tokrat smo se pogovarjali z violončelistom in programskim vodjem cikla Carpe artem Nikolajem Sajkom iz Društva za komorno glasbo Amadeus.
Vaše društvo združuje profesionalne glasbenice in glasbenike. Kakšni so bili izzivi ob ustanovitvi in kakšni so ti danes?
Društvo je bilo ustanovljeno leta 2001, takrat je bil cilj društva delovanje komornega orkestra Amadeus. Ta je prenehal z delovanjem okoli leta 2006, razlog je bil pomanjkanje koncertnih priložnosti na našem delu Slovenije. Prav zato smo kmalu začeli razmišljati o ideji lastnega koncertnega cikla, kar nam je prvič uspelo v letu 2012 v okviru projekta Evropske prestolnice kulture. Osrednja dejavnost našega društva je torej organizacija koncertnega cikla komorne glasbe Carpe artem, poleg tega smo izvedli tudi nekaj arhivskih snemanj, izdali CD-ploščo, naročujemo nova dela komorne glasbe in organiziramo predkoncertne pogovore.
Primarno delujete v Mariboru. Kakšno podporo bi si kot nevladniki izven prestolnice želeli za svoje delovanje s strani države in tudi občine?
Na kratko: večjo in z manj birokracije. Klasična glasba oziroma umetnost na sploh je vedno bila odvisna od mecenstva, na trgu ne more preživeti. Nekaj sredstev sicer pridobimo s prodajo vstopnic na koncertih, nekaj preko donacij, velik del pa preko javnih razpisov. Mestna občina Maribor nas trenutno financira na 3-letnem programskem razpisu, Ministrstvo za kulturo pa na letnem projektnem razpisu. Na letošnjem razpisu ministrstva smo lahko zaprosili za maksimalno 8000 evrov, izvedemo pa šest koncertov – podpora torej ni velika oziroma ne omogoča večjih projektov.
Za nevladne organizacije bi po našem mnenju moralo ministrstvo nameniti bistveno višja sredstva (nekajkrat več kot sedaj), hkrati pa najti ustrezne razpisne kriterije, ki ne bi povzročili centralizacije vseh projektov. Ustrezno bi morali na primer ovrednotiti medijske odzive in upoštevati dejstvo, da se za klasično glasbo na širši regiji Maribora zanima le časnik Večer, ostali tiskani mediji (med njimi tudi mediji, ki jih financira ministrstvo) ne poročajo niti o velikih dogodkih na področju klasične glasbe v Mariboru, kaj šele o komornih koncertih. Upoštevati bi morali tudi, da je kupna moč zunaj prestolnice nižja, zato se izkupiček od prodanih vstopnic ne more neposredno primerjati z drugimi producenti. Nekatere tehnične podporne storitve (denimo najem in uglaševanje klavirja ali čembala) pa moramo najeti v Ljubljani, saj so tam edini ponudniki te storitve, in zato plačevati višje potne stroške.
K sreči je podpora Mestne občine Maribor v tokratnem triletnem obdobju na malenkost višjih vrednostih kot podpora s strani države, tako da lahko cikel uspešno izvedemo.
Občinstvu želite ponuditi tudi kvalitetno klasično glasbo iz tujine. S kakšnimi izzivi se srečujete pri sodelovanju z glasbeniki iz tujine?
Poglavitni izziv je zagotovitev termina sodelujočega glasbenika – glasbeniki, ki delujejo v tujini, imajo običajno svoje urnike postavljene za nekaj sezon vnaprej. Pri nas vse poteka v zadnjem hipu – poglavitni razlog za to so razpisni postopki, ki so precej zamudni, rezultate s strani ministrstva za razpis za sredstva za leto 2019, na katerega smo se morali prijaviti do 15. januarja 2019, smo dobili v začetku julija – več kot polovica leta je že pretekla. Glasbeniku, ki si svoj čas rezervira vsaj kakšno leto dni vnaprej, zaradi nejasnih finančnih konstrukcij ne moremo zagotoviti, kakšen honorar bo prejel oziroma ali se bo koncert sploh zgodil.
Drugi problem sodelovanja z glasbeniki, ki niso slovenski rezidenti, je v birokraciji: za potrebe našega sodelovanja je potrebno pridobiti slovensko davčno številko in dostaviti obrazce iz države svojega rezidentstva, tako da nam ni treba plačevati višje obdavčitve in prispevkov. To ne predstavlja glavobola samo za producenta, temveč tudi za same glasbenike.
Sodelujete tudi z javnim zavodom SNG Maribor. Kje vidite izzive sodelovanja med nevladno organizacijo in javnim zavodom, kaj bi morda lahko izpostavili kot primer dobre prakse?
Primer dobre prakse je prav gotovo v načinu sodelovanja: SNG Maribor nudi cikel Carpe artem kot del svoje abonmajske ponudbe. V primeru, da bi se društvo moralo ukvarjati še s prodajo abonmajev, bi zagotovo morali vložiti več sredstev v marketing. S tem bi bil program na nižjem nivoju. Izziv pa je morda v koordinaciji dela med ogromnim javnim zavodom, ki poleg prodaje abonmajev nudi tudi vso tehnično podporo in teče po svojem ustaljenem principu, in zasebnim društvom, ki zagotavlja programsko vsebino.
Glede na to, da združujete klasične glasbenike, ki so velikokrat tudi samozaposleni v kulturi, nas zanima, kako ocenjujete njihov položaj, kaj bi morala država spremeniti in kako jih podpreti?
Ne vem, koliko je v Slovenijih samozaposlenih klasičnih glasbenikov, zagotovo pa njihov položaj ni rožnat. Koncertnih priložnosti v klasični glasbi res ni veliko, honorarji pa so primerni financiranju države oziroma lokalnih skupnosti. Brez povezovanja s tujino si je po mojem mnenju težko zagotoviti dovolj dela oziroma ohraniti svoje delo na dovolj visokem nivoju, ki seveda terja dovolj časa za priprave. Država bi morala vzpostaviti sistem, ki bi nudil dovolj koncertnih priložnosti tudi za klasične glasbenike, ki želijo biti samozaposleni in ne bi bili v to prisiljeni, in v takšnem obsegu, da se njihovo poustvarjanje ne bi razredčilo z občasnimi izleti v druge bolj popularne žanre ali z zaposlitvami v šolstvu zaradi socialne varnosti.
S katerimi projekti se boste ukvarjali v naslednjih mesecih?
V decembru pripravljamo večer komorne glasbe, posvečene 200. obletnici rojstva Clare Schumann, na tem koncertu bomo poleg njenega tria slišali še Klavirski trio slovenskega skladatelja Rista Savina in Klavirski kvartet Johannesa Brahmsa. Skladbe bomo izvajali violinist Miladin Batalović, violistka Neža Papler, pianistka Maja Gombač, ki je zaposlena na Univerzi za umetnost v avstrijskem Gradcu, sam bom sodeloval na koncertu kot violončelist.
V januarju pripravljamo prav poseben komorni koncert, katerega program je pripravil skladatelj Vito Žuraj, katerega skladbe so del koncertnih programov po celotni Evropi. Na sporedu bodo Schubertovi samospevi v izvedbi sopranistke Nike Gorič in pianista Ferdinanda Mussutta ter slovenska premiera skladbe Schub’rdy G’rdy Vita Žuraja, pri kateri je po njegovih besedah “stisnil Schubertove samospeve skozi napravo za mletje mesa in ustvaril novo skladbo”. Na koncertu bodo sodelovali tudi izjemni akordeonist Stefan Hussong, ugledni solist in profesor na Visoki šoli za glasbo v Würzburgu, tolkalist Simon Klavžar, profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo in klarinetist Aljaž Beguš, član orkestra Slovenske filharmonije.