V globalno povezanem kulturno-umetniškem okolju morajo tudi slovenske organizacije in posamezniki poznati zakonodajne okvire, ki določajo pravila poslovanja med različnimi mednarodnimi deležniki.
V tokratnem servisu Asociacije bomo okvirno predstavili mednarodni sistem obdavčevanja za umetnike in umetnice, nastopajoče, ki izhaja iz mednarodnih pogodb.
V preteklosti smo v Servisu za ustvarjalce tematiko do neke mere že pokrili. V prispevku Prihodki iz tujine smo obravnavali administrativne obveznosti rezidenta Slovenije, ki prejme honorar iz tujine, poleg tega smo obravnavali tudi administrativne obveznosti organizacije v Sloveniji, ki nakaže honorar rezidentu druge države in sicer v prispevku Nakazilo avtorskega honorarja v tujino. Poslovanje s tujino smo naslovili še v prispevku Samozaposleni in spletna prodaja ter deloma tudi v prispevku Pravilno izdajanje računov. Do sedaj mednarodnih pogodb sklenjenih med Republiko Slovenijo in drugimi državami o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja še nismo obravnavali (v nadaljevanju mednarodne pogodbe). Vsaka pogodba ima lahko svoje specifike sprejetih dogovorov med državama zato je vedno potrebno preveriti konkretno pogodbo, ki je bila sklenjena med državami. V tem prispevku pa želimo izpostaviti tiste najpogostejše skupne značilnosti teh pogodb, vezane na nastopajoče umetnike. Seznam veljavnih mednarodnih pogodb in drugih povezanih dokumentov si lahko ogledate na spletni strani Finančne uprave RS.
Obdavčevanje dohodkov umetnikov (nastopajočih izvajalcev) in športnikov navadno ureja 17. člen posamezne mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodka (v nekaterih primerih je to 16. člen). Po mednarodnih pogodbah so umetniki primeroma gledališki, filmski, radijski in televizijski umetniki ter glasbeniki, ki nastopajo v javnosti pred občinstvom.
Primer 17. člena iz Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Latvije o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja:
»17. člen UMETNIKI IN ŠPORTNIKI
1. Ne glede na določbe 14. in 15. člena se dohodek, ki ga dobi rezident države pogodbenice kot nastopajoči izvajalec, kot je gledališki, filmski, radijski ali televizijski umetnik ali glasbenik, ali kot športnik iz takšnih osebnih dejavnosti, ki jih izvaja v drugi državi pogodbenici, lahko obdavči v tej drugi državi.
2. Kadar dohodek iz osebnih dejavnosti, ki jih izvaja nastopajoči izvajalec ali športnik kot tak, ne priraste samemu nastopajočemu izvajalcu ali športniku osebno, temveč drugi osebi, se ta dohodek kljub določbam 7., 14. in 15. člena lahko obdavči v državi pogodbenici, v kateri se izvajajo dejavnosti nastopajočega izvajalca ali športnika.
3. Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se ne uporabljajo za dohodek, dosežen z dejavnostmi nastopajočega izvajalca ali športnika v državi pogodbenici, če se obisk v tej državi v celoti ali pretežno financira z javnimi sredstvi ene ali obeh držav pogodbenic ali njunih političnih enot ali lokalnih oblasti. V takem primeru se dohodek obdavči samo v državi pogodbenici, katere rezident je nastopajoči izvajalec ali športnik.«
Mednarodne pogodbe dajejo pravico do obdavčitve državi, kjer umetnik ali športnik nastopa, tudi v primeru, kadar se dohodek ne plača neposredno nastopajočemu, ampak njegovemu agentu, delodajalcu ipd. Tako se lahko dohodek, ki ga dobi rezident države pogodbenice za nastop v drugi državi pogodbenici (npr. v Sloveniji), v tej drugi državi obdavči že ob enem samem nastopu.
Primeroma se plačilo akontacije dohodnine (od dohodka iz dejavnosti) od doseženih nagrad tujih športnikov ali umetnikov v Sloveniji, opravi na podlagi davčnega obračuna z davčnim odtegljajem, ki ga opravi organizator prireditve. Plačani davčni odtegljaj se šteje kot dokončen davek nerezidenta.
17. člen mednarodne pogodbe pa ne velja za dohodke, ki niso neposredno povezani z javnim nastopom umetnika ali športnika (npr. premoženjskih pravic, plačil sponzorjev, plačil za oglaševanje). Za druge vrste dohodkov se za obdavčitev uporabijo druge določbe mednarodne pogodbe. Kot druge vrste dohodkov se obravnava tudi obdavčevanje druge osebe, ki sicer sodelujejo pri umetniški prireditvi (producenti, režiserji, tehniki, menedžerji, pomožno osebje idr.). Ti so obdavčeni, odvisno od primera po 7. členu (Poslovni dobiček) ali 15. členu (Dohodki iz zaposlitve) mednarodne pogodbe.
17. člen se uporablja tako v primerih, ko umetniki in športniki pridobivajo dohodek od opravljanja dejavnosti v svojem imenu in za svoj račun, kot tudi v primerih, ko opravlja dejavnost za drugo osebo, pri kateri je zaposlen, ali pa dejavnost opravlja na podlagi drugega pogodbenega razmerja.
Hkrati pa je pomembno tudi, da imajo določbe 17. člena mednarodne pogodbe prednost pred določbami 7. člena (Poslovni dobiček) in 14. člena (Samostojne osebne storitve) oziroma 15. člena (Dohodki iz zaposlitve), tudi ob nastopu dvojnih vlog pri opravljenem delu v kolikor je ena vloga v večini v podrejen položaju. Zato je v 17. členu za opredelitev dohodka odločilno, katera od dejavnosti (vlog) ima prevladujoči položaj v sklopu dejavnosti, ki jih umetnik opravlja.
Posebnost mednarodne pogodbe z ZDA določa, da se dohodek gledališkega, filmskega, radijskega ali televizijskega umetnika, glasbenika ali športnika obdavči v njegovi državni rezidentstva, »razen če znesek bruto prejemkov, ki jih prejme tak umetnik ali športnik iz teh dejavnosti, vključno s stroški, ki jih dobi povrnjene ali jih krijejo v njegovem imenu, ne presega petnajst tisoč ameriških dolarjev (15.000 $) oziroma njihove protivrednosti v slovenskih tolarjih za zadevno davčno leto.« Torej dohodki umetnikov in športnikov, ki so rezidenti Slovenije in izvajajo svojo dejavnost v ZDA, se lahko obdavčijo tudi v ZDA, vendar le pod pogojem, če znesek bruto prejemkov, ki jih umetniki ali športniki prejemajo iz te dejavnosti v ZDA, presega 15.000$ v posameznem koledarskem letu.
Pri mednarodnih pogodbah pa je potrebno biti pozoren tudi na morebiten tretji odstavek (kot je naveden v primeru mednarodne pogodbe med Slovenijo in Latvijo), v skladu s katerim se dohodki nastopajočih obdavčijo samo v njihovi državi rezidentstva, če gre za nastope, financirane pretežno iz sredstev javnih financ države rezidentstva nastopajočega umetnika ali športnika, v okviru kulturne ali športne izmenjave ali v skladu z bilateralnimi pogodbami o kulturnem sodelovanju. To ugodnost lahko uveljavlja le dejanski prejemnik dohodka oziroma upravičeni lastnik dohodka in se lahko prizna, če so izpolnjeni pogoji, navedeni v določbi. V izogib dvojni obdavčitvi izvajalec (tj. nerezident), naročniku (tj. izplačevalcu dohodka) predloži izpolnjen obrazec KIDO 8. Če pa je bil od navedenega dohodka kljub oprostitvi davek že obračunan, lahko zavezanec predloži obrazec KIDO 12.
Če Slovenija z državo rezidentstva nastopajočega izvajalca ali športnika nima sklenjene mednarodne pogodbe, se lahko dohodki, ki jih tuji nastopajoči dosežejo z nastopi v Sloveniji, obdavčijo v Sloveniji na podlagi določb nacionalne davčne zakonodaje. Nerezidenti so namreč v Sloveniji zavezani za plačilo davka od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji. Od plačil izvajalcu – nerezidentu, zmanjšanih za normirane stroške v višini 30 % od posameznega plačila, se v skladu z 68. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) v povezavi z 70. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), izračuna, odtegne in plača davčni odtegljaj po stopnji 15 %. Enako velja tudi, če organizator prireditve izplača dohodek tujemu nastopajočemu izvajalcu preko posrednika (agenta). Obračun davčnega odtegljaja organizator prireditve izvede na obrazcu REK -2.
Obdavčitev dohodkov, ki jih nastopajoči izvajalci in športniki, rezidenti Slovenije, dosegajo v Sloveniji in v tujini, je odvisna od načina opravljanja dela in od tega v kakšni pravno organizacijski obliki so prejemniki dohodka organizirani. V primeru samozaposlenih v kulturi nastopi oblika fizičnih osebe, ki opravljajo dejavnost, pri čemer se lahko davčna osnova ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.
Več o posebnostih poslovanja in prodaje na mednarodnih trgih v primerih večje skupne vrednosti si lahko preberete v članku o atipičnih zavezancih za DDV na tej povezavi.
Za več informacij glede sistema mednarodnega obdavčevanja lahko najdete v dokumentu Mednarodno obdavčenje: Obdavčevanje umetnikov in športnikov in v dokumentu Davek na dodano vrednost objavljenim na spletni strani Finančne uprave RS.
* Nazadnje posodobljeno besedilo v juliju 2023.