Samozaposleni v kulturi izvajajo kulturno umetniške dejavnosti za katere so prejeli status, ob tem pa velikokrat ni jasno ali lahko svoje produkte tudi tržijo, toliko večja postane zmeda, v kolikor govorimo o prodaji na svetovnem spletu.
V tokratnem servisu bomo naslovili vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z vzpostavitvijo spletne trgovine v razmerju do statusa in izpostavili nekaj splošnih zakonodajnih smernic, ki jih je potrebno upoštevati pri tovrstnem trženju in prodajanju.
Najprej je potrebno ugotoviti, če je trženje in prodaja dejavnost, ki jo samozaposleni v kulturi v okviru statusa sploh lahko izvaja. Vsi samozaposleni lahko namreč izdajajo račune samo za tiste dejavnosti, za katere so registrirani pri AJPES v standardni klasifikaciji dejavnosti (SDK), samozaposleni v kulturi pa lahko v okviru statusa registrirajo samo tiste dejavnost oz. poklic za katero jim je bila odobrena vloga pri pridobitvi statusa. O tej temi smo v okviru Servisa za ustvarjalce že pisali. »Sistem je nejasen predvsem zato, ker ministrstvo ne ureja natančno, za katere dejavnosti lahko posameznik znotraj posameznega poklica izdaja račune, AJPES pa izdajanje računov povezuje s šifrantom SDK, ki ne korespondira s poklici, ki so vpisani v seznam poklicev, s katerimi je po Uredbi o samozaposlenih v kulturi možno pridobiti status samozaposlenega v kulturi.«
Ministrstvo za kulturo je v odgovoru na vprašanje o možnosti prodaje in oglaševanja umetniških produktov ali storitev v okviru statusa podalo mnenje, da temu ne nasprotujejo, a hkrati opozarjajo, da niso pristojen organ za interpretacijo Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1). 3. člen ZPDZC-1 določa: »Prepovedano je delo na črno, za kar se šteje opravljanje dejavnosti ali dela, kadar: samozaposlena oseba ali tuj pravni subjekt, ki je samozaposlena oseba, opravlja dejavnost, ki ni vpisana v register, ali nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti.« Mnogi samozaposleni v kulturi se zato odločijo, da poleg statusa registrirajo še t.i. »popoldanski s.p.« oz. dopolnilno dejavnost o čemer smo pisali v članku Samozaposleni in popoldanski s.p., objavljenem na spletni strani Asociacije.
Samozaposleni morajo torej za zakonito upravljanje spletne trgovine poleg svoje primarne dejavnosti, registrirati še dejavnost pod šifro 63.120 (»Obratovanje spletnih portalov«), dejavnost s šifro 73.1 (»Oglaševanje in raziskovanje trga«) in dejavnost pod šifro 47.910 (»Trgovina na drobno po pošti ali po internetu«) v okviru s.p., na portalu SPOT ali v okviru dopolnilne dejavnosti (t.i. »popoldanski s.p.«) za osebe s statusom samozaposlenih v kulturi.
Pri vzpostavljanju spletne trgovine je potrebno upoštevati določila Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT) in Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP).
Pomembno je, da so (v skladu s 43.a členom Zakona o sodnem registru (ZSReg)) na spletni strani pravilno navedeni podatki za identifikacijo ponudnika blaga (firma in sedež družbe; sodišče, pri katerem je subjekt vpisa vpisan; matična številka; znesek osnovnega kapitala). Na spletni strani morajo biti navedeni telefonska številka, veljaven elektronski poštni naslov družbe, podatek o zavezanosti za DDV in identifikacijska številka za DDV. Ne glede na to ali boste poslovali tudi v tujini, pa je v skladu s 23. členom Zakona o javni rabi Slovenščine (ZJRS), potrebno vsaj delno na spletni strani uporabljati tudi slovenski jezik.
Spletna trgovina po Zakonu o varstvu potrošnikov (ZVPot) spada med pogodbe na daljavo in jih definira kot pogodbe o dobavi blaga in opravljanju storitev, ki se sklepajo med podjetjem in potrošnikom na podlagi organiziranega programa za ponujanje blaga ali storitev na daljavo, vodenega s strani podjetja in pri katerih se za sklenitev uporablja izključno eno ali več sredstev za komuniciranje na daljavo (mednje sodi tudi splet). Iz tega naslova sledijo tudi določene obveznosti oz. informacije, ki jih mora pred sklenitvijo pogodbe prodajalec zagotoviti potrošniku tako v Sloveniji, kot tudi na ravni EU. Pomembno je, da je potrošnik seznanjen z vsemi potrebnimi podatki (o lastnosti izdelkov, njihovi končni ceni, stroških dostave) že v fazi oglaševanja in da se z njimi strinja. V primeru spletne trgovine morajo biti (v skladu z evropsko direktivo o elektronskem poslovanju) navedene tudi telefonska številka, veljaven elektronski poštni naslov družbe, podatek o zavezanosti za DDV in identifikacijska številka za DDV. Več informacij o tem najdete na spletni strani Evropske Unije, na podstrani Prodaja izdelkov v EU. Na splošno pa mednarodni sistem prodaje storitev in blaga ter sistem obdavčevanja predstavlja precej kompleksno področje, o čemer smo pisali v članku Prihodki iz tujine, objavljenem na spletni strani Asociacije, podrobnejši opis pa je dostopen na spletni strani Finančne uprave RS.
* Nazadnje posodobljeno besedilo v juliju 2023.