Samozaposleni v kulturi imajo navadno svoj fokus primarno usmerjen na svojo kulturno-umetniško ustvarjanje in delovanje. Administrativne obveznosti, ki izhajajo iz naslova statusa in t.i. poslovne aktivnosti, ki mu sledi, so nekaj sekundarnega. Neupoštevanje zakonodajnih določil na teh področjih pa lahko ogrozi tudi možnost umetniškega udejstvovanja ustvarjalcev in ustvarjalk.
V tokratnem servisu bomo zato izpostavili glavne roke, ki se jih morajo samozaposleni in samozaposlene v kulturi držati, da zadostijo osnovnim zakonodajnim standardom za fizične osebe z dejavnostjo ali da si z zamudami v administrativnem delu ne grenijo življenja še dodatno.
Vsi samozaposleni v kulturi se morajo po prejeti odločbi o uspešnem vpisu v primarni register na Ministrstvu za kulturo vpisati še v Poslovni register Slovenije (PRS) pri Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Ob vpisu v PRS ali najkasneje v osmih dneh, se mora posameznik odločiti kako se bo ugotavljala njegova davčna osnova: ali bo to glede na (1) dejanske prihodke in odhodke ali glede na (2) dejanske prihodke in normirane odhodke. V primeru, da v roku 8 dni ne sporočite svoje namere po ugotavljanju davčne osnove glede na normirane dohodke velja avtomatično, da se ta ugotavlja glede na dejanske prihodke in odhodke. Odločitev ali zamujen rok za seboj potegne vrsto posledic načina obdavčevanja in računovodskih obveznosti, ugodnosti, slabosti in omejitev enega in drugega sistema. Več o tem si lahko preberete v priročniku Davki za začetnike Finančne uprave RS (FURS). Obliko ugotavljanja davčne osnove lahko samozaposleni v kulturi zamenja šele z novim davčnim letom ob oddaji letnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti.
Ob tem je prav tako najkasneje v 8 dneh od registracije potrebno izračunati predhodno akontacijo oziroma akontacijo davka v znesku glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta, za katero se plačuje akontacija. Samozaposleni izračun pripravijo na obrazcu obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti oziroma na obrazcu obračuna davka od dohodkov pravnih oseb, in sicer na način, da izpolnijo samo tiste postavke, ki so potrebne za ustrezen prikaz višine davčne osnove, akontacije in obrokov akontacije.
Za obveznostmi ob registraciji sledijo redne obveznosti. Najkasneje do 20. dne v mesecu je potrebno plačati mesečni obrok akontacije dohodnine. V primeru, da je znesek letne akontacije davka manjši od 400€, se redni obrok plačuje na trimesečno obdobje. Akontacija dohodnine se plačuje na prehodni davčni proračun države:
- SI56 0110 0888 1000 030,
- referenca: SI19 davčna številka-40002.
Tisti samozaposleni, ki jim prispevke za socialno varnost ne plačuje država, pa morajo najkasneje do 20. v mesecu plačati tudi prispevkov za socialno varnost (prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevek za starševsko varstvo in prispevek za zaposlovanje). Če je 20. v mesecu sobota, nedelja ali praznik, se rok izteče naslednji delovni dan. Finančna uprava RS (FURS) je uvedla možnost plačevanja vseh prispevkov za socialno varnost z enim plačilom, torej namesto štirih položnic, lahko samozaposleni poravnajo prispevke z enim e-računom.
Če podatki v predizpolnjenem obračunu prispevkov za socialno varnost (POPSV) niso pravilni in/ali popolni ali če POPSV davčni organ v sistem eDavki ni odložil, mora oseba sama predložiti OPSVZ najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec.
Davčni organ bo predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost odložil v zasebni del sistema eDavki; v rubriko Dokumenti, Vloženi dokumenti. Ta sestaviti predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost do 10. dne v mesecu.
Osebe samozaposlene v kulturi in kreativnih industrijah so, tako kot tudi vse ostale fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, vsako leto obvezane k oddaji letnega davčnega obračuna. To morajo (za preteklo koledarsko leto) storiti najkasneje do 31. marca naslednjega koledarskega leta. Ob oddaji davčnega obračuna, pa lahko samozaposleni prehajajo iz sistema normiranstva v način ugotavljanja davčne osnove glede na dejanske odhodke in obratno.
Z obračunom oziroma davčnim obračunom akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki sledi, pa je neposredno povezano ugotavljanje izpolnjevanja dohodkovnega cenzusa za samozaposlene v kulturi s pridobljeno pravico do plačila prispevkov za socialno varnost. Če bo junija, ko FURS najkasneje izda informativni izračun, Ministrstvo za kulturo ugotovilo, da je bil cenzus presežen, bo oseba morala vrniti prispevke in obresti, ki jih je prejela do junija tekočega leta. Zato je dobro, da samozaposleni sami spremljajo ali izpolnjujejo dohodkovni cenzus in se v primeru preseganja, ob novem letu, z vlogo odpovejo pravici do plačila prispevkov oz. se izpišejo iz razvida samozaposlenih.
Hkrati pa velja, kot je zapisano v 20. členu Uredbe o samozaposlenih v kulturi, da »Samozaposleni v kulturi in upravičenec do plačila prispevkov za socialno varnost morata sporočiti vsako spremembo podatkov, ki vpliva na vpis v razvid in pridobitev oziroma uživanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost, na oddajo elektronskega obrazca obračuna in določitev višine plačila prispevkov za socialno varnost v 15 dneh po njenem nastanku.«
Eden pomembnejših datumov za samozaposlene v kulturi je datum, ko jim preteče veljavnost odločbe o priznani pravici do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna. Mnogi samozaposleni poročajo o tem, da obvestilo o preteku pravice s strani Ministrstva za kulturo pogosto pride z zamudo, zato vam svetujemo, da vendarle preverite datum svoje odločbe in ste sami pozorni na, to kdaj boste morali ponovno oddati vlogo. Tukaj velja opozoriti, da je potrebno oddati vlogo za podaljšanje pravice do plačila prispevkov v ustreznem času pred samim potekom, saj je potrebno upoštevati čas razrešitve vloge s strani ministrstva. Priporočljivo je, da slednje oddate vsaj 3 do 4 mesece pred pretekom pravice.
Tisti, ki sodelujejo z naročniki, ki so zavezanci za DDV v tujini, morajo, če to niso, postati atipični zavezanci za DDV. Atipični zavezanci za DDV pa morajo do 20. dne naslednjega meseca oddati še Obračun davka na dodano vrednost (DDV-O) in Rekapitulacijsko poročilo (RP-O).
Roki s področja socialnega varstva so za samozaposlene relevantni predvsem v primeru materinskega in starševskega dopusta. 28 dni pred predvidenim datumom poroda lahko namreč začnete uveljavljati materinski dopust, ki traja skupno 105 dni. Vlogo matere za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka lahko oddate na Centeru za socialno delo (CSD), kjer ste prijavljeni s stalnim prebivališčem, po pošti ali preko portala eUPRAVA, in sicer mesec dni pred začetkom materinskega dopusta, to je 60 dni pred predvidenim datumom poroda.
Naposled izpostavljamo še, da lahko samozaposleni v kulturi za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni prejme dnevno nadomestilo in sicer enkrat letno za zadržanost, ki traja najmanj 31 delovnih dni. Vloga za uveljavitev dnevnega nadomestila mora biti podana najkasneje 90. dan po nastopu zadržanosti od dela.
* Nazadnje posodobljeno besedilo v juliju 2023.