Samozaposleni se pogosto sprašujejo, ali so upravičeni do dnevnega nadomestila zaradi odsotnosti iz dela v primeru nege otroka in ali so njihove pravice v tem primeru povsem enake kot v primeru, ko so od dela odsotni zaradi lastne bolezni, ko velja, da lahko nadomestilo uveljavljajo samo v primeru bolezni, ki je daljša od tridesetih delovnih dni.
V tokratnem prispevku Servisa za ustvarjalce bomo odgovorili na zastavljena vprašanja. Iz prispevka bo tudi razvidno, da je nega otroka obravnavana bistveno drugače kot bolniška, saj so do dnevnega nadomestila samozaposleni upravičeni že od prvega dne dalje.
V okviru Servisa za ustvarjalce smo že poročali o problematiki bolniške za samozaposlene. V tem prispevku smo tudi omenili, da »lahko samozaposleni nadomestilo zaradi odsotnosti od dela v primeru nege družinskega člana (denimo bolezni otroka), uveljavljajo od prvega dneva odsotnosti z dela dalje«. Za samozaposlenega v kulturi tako obstaja bistvena razlika med uveljavljanjem nege otroka in bolniške, saj lahko slednjo samozaposleni uveljavljajo le v primeru bolezni, ki je daljša od tridesetih delovnih dni. Ta razlika izhaja iz primerjave z osebami v običajnem delovnem razmerju, v primeru katerih velja, da prvih 30 dni bolniške delavcu krije delodajalec (samozaposleni pa si jih mora kot svoj lasten delodajalec kriti sam), nadalje pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V primeru nege otroka pa ZZZS krije nadomestilo za odsotnost z dela (tako za zaposlene kot za samozaposlene) od prvega dne bolezni dalje.
Ta ureditev med drugim izhaja iz Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). V 29. členu omenjenega zakona je tako navedeno, da gre nadomestilo »zavarovancem na podlagi mnenja osebnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije od prvega dne zadržanosti od dela« med drugim tudi v primeru »nege ožjega družinskega člana«. Nekatere ostale določbe in omejitve glede pravice do nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana so navedene v 30. členu, iz katerega načeloma izhaja, da omenjena pravica do nadomestila »traja v posameznem primeru največ do 10 dni, za otroke do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka pa do 20 dni«. V nadaljevanju tega člena so navedene izjeme od omenjenega pravila, v primeru katerih je mogoče nadomestilo prejemati tudi daljše časovno obdobje. V 31. členu je določena višina nadomestila za odsotnost od dela, ki je odvisna od povprečne osnove za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela, in v primeru nege znaša 80% omenjene osnove. Za samozaposlenega v kulturi, ki mu prispevke za socialno varnost (v minimalni višini za samozaposlene) plačuje Ministrstvo za kulturo, to pomeni tudi sorazmerno majhno višino dnevnega nadomestila za odsotnost z dela.
Postopek uveljavljanja nadomestila za odsotnost z dela v primeru nege otroka je identičen postopku uveljavljanja nadomestila za odsotnost z dela v primeru bolniške, o katerem smo že poročali, bolj podrobna pojasnila pa je mogoče najti tudi na spletni strani ZZZS. Samostojni zavezanci nadomestilo v času začasne zadržanosti od dela uresničujejo z listinami, na podlagi katerih je možno obračunati in izplačati nadomestila. Za izplačilo nadomestila je potrebno ZZZS-ju posredovati vlogo za nadomestilo, ki jo samostojni zavezanec lastnoročno podpiše in jo na območno enoto ali izpostavo ZZZS posreduje osebno, po pošti ali skenirano v elektronski predal sedeža območne enote.
Načeloma velja, da se postopek uveljavljanja pravice do nadomestila samostojnega zavezanca prične pri izbranem osebnem zdravniku, ki izda obrazec eBOL. Podatke o osnovi za nadomestilo plače in osnove, po kateri je samostojni zavezanec zavarovan, ZZZS v elektronski obliki pridobi od FURS. Samostojni zavezanec mora na FURS pravočasno oddati elektronski obračun prispevkov za socialno varnost (OPSVZ, OPSVL, OPSVK, OPSVP ali OPSVT, ki ga oddajo preko portala eDavki) za mesec zadržanosti. V primeru, da je samozaposleni v koledarskem letu pred letom, ko je bil zadržan od dela, v določenem obdobju prejemal plačo ali nadomestilo plače (npr. iz naslova delovnega razmerja, starševskega varstva, brezposelnosti…), predloži na ZZZS podatke o teh izplačilih, ki jih pridobi od prejšnjega delodajalca oziroma izplačevalca nadomestila ali jih mora predložiti samozaposleni sam (npr. podatke iz informativnega izračuna dohodnine oziroma odločbe o odmeri dohodnine). ZZZS opravi obračun nadomestila, ki ga samostojnemu zavezancu izplača v roku 15 dni od prejema popolne vloge in vseh potrebnih podatkov za obračun. ZZZS izplača nadomestilo, zmanjšano za davke in prispevke, ki pa jih ZZZS ob izplačilu nadomestila nakaže na ustrezne podračune FURS. Samostojnim zavezancem na FURS vizualiziranih in na papir izpisanih eBOL ni več potrebno predložiti, saj jih na FURS v elektronski obliki posreduje ZZZS.
Obenem pa mora samozaposleni v kulturi (s priznano pravico za plačilo prispevkov za socialno varnost s strani Ministrstva za kulturo) o času odsotnosti z dela obvestiti tudi ministrstvo, da to odsotnost zabeleži pri obračunu prispevkov.
* Nazadnje posodobljeno besedilo v juliju 2023.