Samozaposleni v kulturi se pogosto znajdejo v situaciji, ko se jim ponudi priložnost za delo v tujini ali pa o odhodu v drugo državo razmišljajo iz osebnih razlogov.
Tokrat v sklopu servisa pojasnjujemo ali samozaposleni v kulturi v primeru začasnega odhoda v tujino lahko ohranijo status samozaposlenega v kulturi in še naprej opravljajo svoj poklic preko te oblike dela.
Med pogoji za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna je v 11.a členu Uredbe o samozaposlenih v kulturi med drugim navedeno, da je posameznik upravičen do plačila prispevkov, če »je rezident Republike Slovenije za davčne namene«. Rezidentstvo se dokazuje z dokazilom oziroma izjavo o rezidentstvu Republike Slovenije za davčne namene. To dokazilo lahko (v primeru samozaposlenih v kulturi) pridobi ministrstvo tudi samo od pristojnega urada (FURS). Posebej je poudarjeno tudi, da se rezidentstvo preverja vsako leto. Na spletni strani Ministrstva za kulturo je navedeno, da bo lahko ministrstvo zahtevalo povračilo plačanih prispevkov, če se ugotovi, da samozaposleni v času plačevanja prispevkov za socialno varnost ni bil rezident Republike Slovenije za davčne namene.
Če torej razmišljate o (začasni) selitvi v tujino in ohranitvi statusa samozaposlenega v kulturi v Sloveniji, je ključno, da ne glede na kraj začasnega bivališča, ohranite status davčnega rezidenta Slovenije, kot je ta opredeljen v Zakonu o dohodnini (ZDoh-2). V 5. členu je navedeno, da je davčni rezident zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije, saj je v slovenski davčni zakonodaji sprejeto načelo obdavčitve po svetovnem dohodku.
Davčni rezident Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu je oseba, ki izpolnjuje katerega od pogojev navedenih v 6. členu Zakona o dohodnini. Izmed naštetih so v večini primerov relevantni predvsem sledeči: oseba ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji; ima svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, ali je v kateremkoli času v davčnem letu prisoten v Sloveniji skupno več kot 183 dni. V praksi je najpogostejše merilo za določanje rezidentstva posameznikov stalni naslov (kot odraz »središča njegovih osebnih in ekonomskih interesov«).
Odgovor na v izhodišču zastavljeno vprašanje se skratka glasi, da je navkljub selitvi v tujino mogoče ohraniti status in opravljati poklic samozaposlenega v kulturi v Sloveniji, če ohranimo status rezidenta Republike Slovenije za davčne namene. Pomembno je, da smo kot davčni rezidenti Slovenije zavezani za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ne glede na to, kje so doseženi (imajo vir v Sloveniji ali izven Slovenije).
Za samozaposlene v kulturi velja v tem kontekstu omeniti še možnost, ki izhaja iz 18. člena Uredbe o samozaposlenih v kulturi, na podlagi katere je mogoče v primeru začasnega odhoda v tujino zaprositi za mirovanje pravice do prispevkov za socialno varnost, vendar ne dlje kot za eno leto. Pred potekom enega leta pa lahko slednjo tudi podaljšajte za nadaljnjo obdobje do največ enega leta. Vloga za mirovanje te pravice (ki pride denimo v poštev, v kolikor dobimo v tujini začasno delo (do enega leta) za polni delovni čas), mora biti vložena vsaj mesec dni pred želenim datumom mirovanja pravice.
*Nazadnje posodobljeno besedilo v avgustu 2023.