Ko razmišljamo o nujnosti decentralizacije kulture, se moramo nujno vprašati tudi o tem, kako posamezne lokalne skupnosti podpirajo profesionalizacijo nevladnega sektorja.
V Kultursoferi tako že dobro leto raziskujemo stanje lokalnih kulturnih politik na področju kulture in umetnosti po večjih občinah v državi. Tokrat v fokus postavljamo Mestno občino Ptuj.
Mestna občina Ptuj
Odgovarjajo v kabinetu župana Mestne občine Ptuj (MOP).
Koliko NVO v kulturi deluje v vaši občini?
V Mestni občini Ptuj aktivno deluje okrog 40 nevladnih organizacij v kulturi.
Kolikšen je letni proračun občine in koliko od tega je namenjeno kulturi?
V letu 2017 je bil proračun MOP realiziran v višini 23.110.020 evrov, od tega je bilo za kulturo porabljenih 1.949.052 evrov oz. 8,44%.
Koliko sredstev namenite nevladnim organizacijam in samozaposlenim v kulturi in na kakšen način (razpis, poziv itn.)?
Za programe in projekte nevladnih organizacij v kulturi smo v letu 2017 preko javnih razpisov in javnih pozivov ter neposrednih pogodb namenili 277.473,00 evrov.
Kakšen pomen ima za vašo občino kultura in katere prioritete imate v prihajajočem obdobju na tem področju?
Kulturno izročilo v mestu Ptuj kot enem najstarejših slovenskih mest ima dolgo in bogato zgodovino, o čemer pričajo že številne prazgodovinske arheološke najdbe, stavbna dediščina, kulturna dediščina in premnoge umetniške stvaritve ter prav tako bogato ljudsko izročilo. Danes se kulturno izročilo prepleta, vključuje in odseva v sodobnih kulturnih izrazih in v umetnostih različnih zvrsti ter v vsebini mestnih festivalov. Tako med drugim nastajajo lokalni kulturni unikumi in dodane vrednosti tudi v kulturnem turizmu kot enem izmed pomembnih gospodarskih potencialov Ptuja.
V prihajajočem obdobju imamo naslednje prioritete: vzpostavitev arheološkega muzeja v okviru Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož, nadaljevanje urejanja Arheološkega parka Panorama na griču Panorama, nadaljevanje vzpostavljanja galerijske dejavnosti v Galeriji mesta Ptuj, obnova in vsebinska revitalizacija kulturnega spomenika državnega pomena Kompleks Turnišče (park in dvorec), nadaljevanje obnove nekdanjega dominikanskega samostana, obnova Stare steklarske delavnice, ki je namenjena ljubiteljskim vsebinam, nadaljevanje obnavljanja in revitalizacije mestnih trgov in mestne tržnice kot prireditvenih prostorov, ohranjanje sofinanciranja programov in projektov kulturnih društev, zasebnih zavodov na področju kulture in samozaposlenih v kulturi na dosedanjem nivoju, ohranitev vseh kulturnih festivalov, ki so že več kot desetletje prisotni na Ptuju, ohranitev programov javnih zavodov na področju kulture v dosedanjem obsegu, transparentno poslovanje le-teh v skladu s predpisi in vzdrževanje objektov kulturne infrastrukture.
Kako gledate na nujnost razvoja nevladnega sektorja v kulturi in kako ga nameravate spodbujati?
Nevladni sektor lahko preko kontinuiranega in kvalitetnega dialoga z državnimi službami in lokalno skupnostjo ter njenimi ožjimi deli – četrtnimi skupnostmi in profesionalnimi kulturnimi ustanovami veliko prispeva k bogatitvi in dopolnjevanju programskih vsebin le-teh, k širši vključenosti ustvarjalcev kulturnih vsebin, k ustvarjanju priložnosti za nova kulturno-umetniška izražanja, večji dostopnosti kulturnih vsebin najširši publiki in prepoznavnosti le-teh kot potrebnih, posledično pa h kulturnemu vzgajanju in izobraževanju ter dviganju kulturne ozaveščenosti prebivalstva.
Zato je njegova aktivna prisotnost in neprestani razvoj ter vključenost v kulturno dogajanje vsakega okolja nepogrešljiva in iz zgoraj naštetih vidikov enakovredna profesionalni kulturi. Spodbujali ga bomo na enake načine kot doslej. Poleg že naštetega se trudimo omogočiti tudi primerne prostorske pogoje in organizatorjem festivalov v starem mestnem jedru ter drugih prireditev pomagati s potrebno kulturno infrastrukturo. V zadnjih dveh letih smo opazno zvišali sredstva, namenjena ljubiteljski kulturi, denimo za poletne festivale iz 70.000 evrov na 120.000 evrov in za programe in projekte nevladnih organizacij v kulturi iz 47.000 evrov na 67.000 evrov. Redno jih vključujemo v občinske proslave in druge protokolarne dogodke ter festivale, ki jih organizira občina ali Javni zavod za turizem Ptuj, stimuliramo organiziranje prireditev v starem mestnem jedru, spodbujamo sodelovanje med lokalnimi javnimi zavodi in NVO. Okrepili bomo pretok informacij med NVO in občino ter nadaljevali z obnavljanjem objektov kulturne infrastrukture, namenjene ljubiteljski kulturi.
Na kakšen način ob pripravi lokalnih kulturnih programov sodelujete z NVO iz vaše občine?
Že pred pričetkom priprave kulturnega programa sestavimo ožjo delovno skupino tako, da vanjo poleg direktorjev profesionalnih kulturnih ustanov imenujemo tudi predstavnike nevladnih kulturnih ustanov in organizatorje festivalov, ki do zaključka priprave dokumenta aktivno sodelujejo pri vsebini. Vključimo pa tudi širšo kulturno javnost, ki jo obveščamo o fazah priprave LKP in upoštevamo njihove predloge in pobude.
Kako ocenjujete sodelovanje med občino in državo na področju kulture?
Posluh države je sicer na verbalni ravni izkazan, do skupnih rešitev in konkretnejših sodelovanj na zahtevnejših in dolgoročnejših projektih, ki presegajo javni interes in zmogljivosti Mestne občine Ptuj (kot so recimo kulturni spomeniki državnega pomena, zbirke nacionalnega pomena, večji festivali itn.) pa v zadnjih letih načeloma ne pride. Utečene oblike sodelovanja, ki so pravno-formalno urejene in že vzpostavljene, pa potekajo redno in brez večjih zapletov.
Festival Arsana (Društvo za glasbeno umetnost Arsana)
Odgovarja umetniški vodja in direktor festivala Mladen Delin.
Kako ocenjujete stanje na področju kulture v vaši občini?
Kakšno podporo občine si želite za profesionalni razvoj nevladnega sektorja v kulturi?
Kot prvo bi si želeli, da bi nas resno jemali in v resnici vzeli festivale kot paradne konje mesta, ki dajo Ptuju največjo promocijo v svetovnem merilu. V skladu s tem bi jim morali takoj povečati programska sredstva na razpisu za vsaj sto odstotkov in zagotoviti kadrovska sredstva za izvedbo. Tudi v vseh turističnih promocijah mesta bi morali zasedati prva mesta! Festivali že leta dajejo mestu promocijo v vrednosti miljon in več evrov, mesto pa nima nobenega pravega odnosa do tega. Vodstvo še zdaj ne razume, da izvedba velikega projekta, kot je festival, ki gosti 300 umetnikov in privabi 20.000 obiskovalcev iz celega sveta, potrebuje kvaliteten kader čez celo leto, ki stane veliko denarja. Ker je v zadnjih desetletjih vse baziralo na ljubiteljski kulturi, današnji politični strukturi to žal ni razumljivo, kar jim tolmačimo že leta in leta. Še vedno so jim pomembni večmiljonski projekti raznih obnov, od katerih ljudje, ki živimo tukaj, v resnici nimamo prav dosti. Da o dvigu kulturne zavesti ali kvaliteti življenja sploh ne govorimo.