Evropska unija ima dolgoročni strateški dokument za področje kulture, imenovan Evropska agenda za kulturo, ki je bil prvič sprejet leta 2007. Nedavno je bil po več kot desetih letih sprejet nov strateški dokument, poimenovan Nova evropska agenda za kulturo (ang. New European Agenda for Culture).
Dokument detektira prednosti kulture v razvoju EU, hkrati pa določa tudi temeljne smernice razvoja kulture, ki jih bo v prihodnjem obdobju spodbujala Evropska Unija.
Nova agenda v začetku govori predvsem o ambicijah, možnostih in načrtih razvoja kulture oziroma vključevanja kulture v razvoj EU. Kot ugotavlja dokument, se EU sooča z novimi pojavi, ki jih je potrebno ustrezno nasloviti, in pri tem lahko kultura odigra pomembno vlogo. Težave se gibljejo vse od digitalizacije in novih produkcijskih načinov, do populizma in silnic, ki niso naklonjene obstoju evropske povezave. Kultura lahko po različnih raziskavah pri tem pripomore k večanju evropske stabilnosti, saj je ravno kultura tista, ki jo posamezniki pogosto razumevajo kot enega trdnejših skupnih temeljev Evrope.
Konkretno so v dokumentu sicer zastavljeni trije strateški cilji, ki odražajo socialno, gospodarsko in zunanjo razsežnost.
V socialni razsežnosti je govora o kulturi kot združevalni sili, ki premaguje nacionalne ovire in posameznike povezuje v dialogu in strpnosti. Navedeni so tudi različni statistični podatki, ki kažejo na konkreten pozitiven vpliv kulture, kot na primer: »Kulturno udejstvovanje izboljšuje tudi zdravje in dobro počutje. 71 % pred kratkim anketiranih Evropejcev se je strinjalo, da se lahko z „bivanjem v bližini krajev, povezanih z evropsko kulturno dediščino, […] izboljša kakovost življenja“. Poleg tega raziskava potrjuje, da je dostop do kulture drugi najpomembnejši dejavnik psihološkega dobrega počutja, takoj za odsotnostjo bolezni.«
V gospodarski razsežnosti je v samem začetku prav tako navedenih nekaj zanimivih statističnih podatkov, ki pričajo o pomenu kulture tudi na področju gospodarstva: »Kultura in ustvarjalnost sta pomembni za gospodarstvo. Kultura neposredno prispeva k delovnim mestom, rasti in zunanji trgovini. Zaposlovanje v sektorju kulture v EU je v obdobju 2011–2016 postopoma naraščalo in leta 2016 doseglo 8,4 milijona. Presežek v trgovini s kulturnimi dobrinami znaša 8,7 milijarde EUR, kulturni in ustvarjalni sektorji pa naj bi prispevali 4,2 % k bruto domačemu proizvodu EU.« Ker dokument tudi konkretizira nekatere ukrepe, je v slovenskem kontekstu ob razsežnosti gospodarstva nujno citirati naslednje ugotovitve: »Komisija države članice poziva, naj se zavežejo k izboljšanju socialno-ekonomskih pogojev umetnikov in ustvarjalcev ter spodbujanju izobraževanja in usposabljanja o umetnosti v okviru naslednjega delovnega načrta.« Komisija med drugim poziva članice, naj odpravijo ovire za mobilnost ustvarjalcev in navaja nekatere druge v slovenskem kontekstu še kako relevantne ukrepe.
Glede zunanje razsežnosti komisija predvideva serijo različnih ukrepov in dejavnosti povezovanja z drugimi državami, med katerimi kot posebno regijo in fokus poudarja tudi pomen Zahodnega Balkana.
Komisija navaja tudi različne prečne ukrepe, v poglavju o izvajanju nove agende pa posebno pozornost posveti tudi strukturiranemu dialogu s civilno družbo, kjer jasno zapiše, da bodo v prihodnjih letih skušali ta dialog še dodatno okrepiti in razširiti. Nekaj, za kar si že dolgo prizadevamo tudi v slovenskem kontekstu.