Vsi, ki imate spletno stran, in ste samozaposleni v kulturi, ali pa imate spletno stran v lasti nevladne organizacije, morate paziti, da je vsaj en del predstavitve spletne strani tudi v slovenskem jeziku.
V Sloveniji imamo namreč poseben zakon, ki je posvečen spoštovanju rabe slovenskega jezika v javnosti. Govorimo o Zakonu o javni rabi slovenščine (ZJRS), ki vsebuje tudi določbo, ki se nanaša na uporabo slovenščine na spletnih straneh. Na to vprašanje smo postali pozorni v sklopu servisa za samozaposlene, saj nekateri umetniki, ki večinoma delujejo v tujini, spletne strani ponujajo zgolj v angleškem jeziku, zato pa so se zaradi inšpekcijskega nadzora znašli v težavah.
Določilo drugega odstavka 23. člen ZJRS pravi: »Spletno predstavljanje in oglaševanje slovenskih pravnih oseb in fizičnih oseb z registrirano dejavnostjo mora biti v slovenščini, dodatno pa lahko tudi v tujih jezikih.«
Določilo je sicer precej odprto. Inšpektorat RS za kulturo in medije glede obsega, v katerem mora biti predstavitev tudi v slovenskem jeziku, piše: »To pomeni, da zadošča če se v slovenščini postavi spletno stran, s katero se predstavlja dejavnost v vsaj okvirno enaki meri kot se predstavlja dejavnost v drugih oblikah spletne prisotnosti.« To pomeni, da seveda lahko predstavljate svoje dejavnosti tudi v drugih jezikih, a v vsaj približno enakem obsegu mora biti predstavitev vaših dejavnosti tudi v slovenščini.
V kolikor imate registrirano domeno imepriimek.com, ki je v celoti v angleščini in tudi želite da tako ostane, morate ob tem kreirati tudi drugo domeno, na primer imepriimek.si, ki mora v približno enakem obsegu biti v slovenščini. Seveda je lahko katerakoli od teh domen predstavljena tudi večjezično, kjer mora spet biti slovenščina zastopana v približno enakovrednem obsegu.
Pomembno je dodati še, da se določilo ne nanaša na družbena omrežja, kot so Facebook, Instagram in druga.
* Nazadnje posodobljeno besedilo v avgustu 2023.