Sredi prejšnjega tedna so nevladne organizacije s področja kulture začele prejemati odločbe Javnega razpisa za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti, ki jih bo v letih 2018-2021 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo. Gre za štiriletni programski razpis, ki omogoča razvoj neodvisne kulture in ki je ključen motor razvoja in zaposlovanja v nevladnem sektorju v kulturi.
A zdi se, da je ministrstvo postreglo z rezultati, ki so razburili vse, tako nove, kot stare izbrane in neizbrane organizacije. V nadaljevanju podajamo izjavo za javnost Društva Asociacija ter poudarke iz današnje novinarske konference.
Strokovna javnost je bila neprijetno presenečena, ko je postalo jasno, da so iz financiranja izpadle številne izjemno prepoznavne prakse sodobne umetnosti, ki krojijo vrh ne le sodobne kulture v Sloveniji, temveč tudi v tujini. Organizacije, ki jim odličnost priznavajo tudi strokovne komisije tokratnega razpisa ministrstva za kulturo. Še več, večina organizacij je zaradi nejasne formule prijavila in dobila bistveno manj sredstev kot prejšnja leta. Proračuni organizacij so kljub dokazani kvaliteti tako okleščeni tudi za 30 in več odstotkov.
Argumentacije odločb so kratke, nejasne in skope, prostora za dodatna pojasnila pa ni, saj je ministrstvo z izgovorom skrajšanja postopka pred dobrim letom in pol ukinilo prakso obvestila o odločitvi komisije pred končno odločbo. To je bil mehanizem, s katerim je bilo mogoče razjasniti morebitna neskladja pred njihovo končno odločitvijo, in je bil pomembno orodje dialoga med stroko, odločevalci in nevladniki.
Posledično so bile odločitve komisij bolj utemeljene, zaupanje v postopke pa večje, saj je bil ta bistveno bolj vključujoč. Po novem pravilniku neizbranim izvajalcem ostane zgolj pravni spor na upravnem sodišču, za katero se bo verjetno odločilo kar nekaj organizacij. Asociacija je ob ukinjanju tega mehanizma opozarjala, da zmanjševanje dialoga vodi v slabše rezultate, več nezadovoljstva in več tožb, in zdi se, da so se naše napovedi uresničile.
Kaj vse je šlo narobe?
Ministrstvo se pod plazom kritik otepa politične odgovornosti za neprimerne rezultate razpisa, ter se pri tem sklicuje na avtonomijo strokovnih komisij. Čeprav podpiramo neodvisne in strokovne komisije, to vseeno ne pomeni, da ministrstvo ni dolžno oblikovati smiselnih kriterijev, imenovati kompetentnih strokovnih komisij, ki so tem kriterijem sposobne slediti, pripraviti primeren in razvojen razpis ter na koncu premisliti, ali so predlagani programi skladni z vizijo razvoja kulture. Glede na to, da je celotna kulturniška javnost zavrnila predlog novega Nacionalnega programa za kulturo, lahko žal ugotovimo, da te vizije v Sloveniji očitno nimamo, slabe obrazložitve komisij pa so zgolj simptom odsotnosti sistematične in razvojne kulturne politike.
Ministrstvo se poskuša svoje odgovornosti oprati tudi tako, da se izgovarja, da imajo NVO-ji možnost prijave na večletne projektne in enoletne projektne razpise. Oboje ne drži povsem: večletni razpis je že zaprt, in čeprav smo ministrstvo pozivali, naj jih dela zaporedno in ne hkrati, ravno zato, da se izpadli NVO lahko prijavljajo na druge razpise, je ta vlak že odpeljal. Enoletni projekti pa ne v znesku, ne obsegu, ne namenu ne morejo nadomestiti stabilno financiranje nevladnih organizacij v kulturi, zato je to pesek v oči. Nevladnih organizacij je več vrst, od manjših do večjih, in vsaka potrebuje specifično podporo. Zato tudi upamo, da bodo enoletni projektni razpis čim prej objavili. Za zdaj ni jasno, kdaj bo dejansko izveden, čeprav se je leto že dobro začelo.
Ministrstvo tudi še vedno ni pojasnilo, koliko sredstev je bilo na posameznem področju podeljeno. Ko smo primerjali odločbe, smo prišli do neuradnih izračunov, da je vsaj na nekaterih področjih denar morda celo ostal. A le ministrstvo lahko postreže z uradnimi številkami in podatki, zato pričakujemo, da nam nemudoma pojasni, če ta ugotovitev drži in če da, kako bodo prerazporedili sredstva.
Nedialoška kulturna ne-politika
Dejstvo je tudi, da še najboljša komisija ob neprimerno pripravljenem razpisu pač ne more odločati strokovno, avtonomno in kompetentno. Veliko težav s programskim razpisom se je pojavilo že pred štirimi leti, zato smo ustvarjalci tokrat že spomladi 2017 pravočasno pristopili do ministrstva. Izvedli smo dva posveta ter spisali nekaj strani predlogov, kako razpis narediti uporabnikom prijaznejši, kako ga narediti enakopravnega med področji, kako poskrbeti za debirokratizacijo ter jasno zastaviti kriterije, da ne bo prihajalo do nejasnosti pri končnih odločbah.
Ministrstvo na koncu ni upoštevalo naših pripomb ter jih ni jemalo na partnerski način. Objavili so izjemno kompleksen razpis z nejasnimi formulami, ki so jih brez ustreznih pojasnil po objavi nekajkrat celo spreminjali, podajali med seboj navzkrižne odgovore na enaka vprašanja in se navkljub številnim pozivom do izteka razpisa mesec in pol niso želeli srečati z nami in prisluhniti našim predlogom, kako lahko razpis v dobro vseh izboljšamo.
Da je na koncu prišlo do tega, da so bile številne organizacije ocenjene kot odlične, a so vseeno ostale brez sredstev, je zato logična posledica neprimernega in nedialoškega postopka priprav in izvedbe razpisa. Lekcija, ki bi se ji ministrstvo lahko izognilo, če bi bilo pripravljeno na dialog in partnerski odnos z nevladnim sektorjem. Civilna družba v tujini kulturnim ministrstvom ni sovražnik, temveč partner. Nevladnih organizacij se ne kriminalizira, temveč se jih podpira. Njihov razvoj je razvoj države in družbe. Tudi nam ni v interesu, da se namesto z ustvarjanjem ukvarjamo s tožbami in razpisi. Zato pričakujemo, da ministrstvo pojasni, na kakšen način bo pristopilo k dialogu s civilno družbo na način, da to ne bo enostranski monolog, kot smo mu bili priča v tem mandatu, temveč da nam s tem, ko se z nami srečajo, dejansko tudi prisluhnejo in nas upoštevajo.
Večanje proračuna za kulturo, a počasno umiranje za nevladnike
Ministrstvo se hvali, da so uspeli zvišati proračun za kulturo. A žal je s tem razpisom postalo več kot očitno, da to za najprekernejši del kulturnega polja – samozaposlene in nevladne organizacije, to ne pomeni razvoja, temveč zgolj stagnacijo in počasno odmiranje.
Večje nevladne organizacije, ki črpajo sredstva iz programskega razpisa, ne zaposlujejo samo svojega kadra (pa še za to večina kljub programskih sredstvom nima denarja), temveč skozi štiri leta delo ponujajo številnim ustvarjalkam in ustvarjalcem, ter s temi sredstvi lahko kandidirajo na drugih, predvsem evropskih razpisih. Slovenske NVO v kulturi so v evropskem vrhu po črpanju evropskih sredstev. A za to potrebujejo stabilno domače okolje. Zdaj so nekaterim najuspešnejšim to praktično onemogočili. Posledice so poleg odpuščanj in ukinitve programov lahko hude za cel sektor: če se partnerji zaradi nedržavne podpore izkažejo za nestabilne, lahko to vrže slabo luč na vse ostale, zato jih nihče iz tujine ne bo jemal v konzorcije. Posledično NVO v kulturi v Slovenijo ne bodo mogli več pripeljati dodatnih sredstev. S tem dolgoročno rušimo ključne razvojne potenciale slovenske kulture.
Morda rezi ne izgledajo veliki v celostni perspektivi, a ker strukturno nadgrajujejo ostale problematične ukrepe in neukrepe za razvoj nevladnega sektorja v kulturi in dokazujejo manko razvojne kulturne politike, lahko zaključimo, da ne gre za to, da so z razpisom nehali financirati eno organizacijo, temveč da gre za še en napad na celoten sektor. Mi smo v štirih letih dali že skladovnico različnih predlogov. Zdaj je na ministrstvu, da pojasnijo, kako bodo situacijo popravili.
IZSEKI IZ NOVINARSKE KONFERENCE ASOCIACIJE
Jadranka Plut, predsednica Društva Asociacija
»Rezultati programskega razpisa so porazni. Po nevladnih organizacijah že vrsto let klesti toča, ki uničuje vse pod seboj. Na tem mestu moramo pozvati k odgovornosti ne le ministrstvo za kulturo, temveč celotno vlado, ki dopušča tovrstno zmanjševanje standardov na področju neodvisne kulture. Bliža se 8. februar, ko bo treba izstaviti račun in povedati, kaj se dogaja na področju NVO kulture in samozaposlenih. Gre za najbolj prekarizirana področja. Bližajo se tudi volitve. Na tej točki je potrebno vprašati tudi politike, kakšno je njihovo stališče do kulture in se do tega vrednostno opredeliti.«
Janez Janša, Maska
“Sprašujem se, zakaj obstaja moratorij na število prejemnikov sredstev ter 11 odstotno znižanje vseh sredstev, ko pa imamo konjunkturo. Ne gre toliko za nerazumevanje, pač pa za novo razumevanje s strani ministrstva, ki vidi nevladno kulturo kot ljubiteljsko kulturo. Programski razpisi so se pred leti vpeljali ravno zato, da se lahko pridobivajo tudi evropska sredstva. Rez v programske razpise je zato tudi rez v rast BDP. Pozabljamo, da je temelj pluralne družbe tudi pluralnost kulturno umetniške produkcije in da se z zmanjševanjem sredstev za NVO zmanjšuje tudi družbena pluralnost, – vračamo se v enoumje. Naslednje vprašanje je vprašanje notranjega urejanja nevladnih organizacij. Ministrstvo za kulturo bi moralo ustvariti mehanizme za podporo obstoječih kakovostnih NVO, kot tudi za spodbujanja novonastalih NVO. MK pa s svojo togostjo in rigidnostjo povzročajo umetniško uniformnost. Ob pretiranem osredotočanjem na upravne postopke razpisov se vzpostavlja standardizacija, ki pa deluje kot mehanizem kontrole.”
Jurij Krpan, Kapelica
»Rezi se akumulirajo, naš zavod je samo v zadnjih treh letih skupno izgubil 55. 000 evrov. Financiranje MK za nas predstavlja zgolj 17% vseh prihodkov. V argumentaciji pa beremo, da naša finančna struktura ni uravnotežena. Ministrstvo nas v skupini za trajni dialog z nevladnim sektorjem ni upoštevalo v nobeni točki, ki smo jo predlagali. Ne pri spremembah ZUJIK, ne pri spremembah uredbe o samozaposlenih, ne drugje. Zahtevali smo razveljavitev tega razpisa, pa nam niso niti odgovorili. Metaforično smo kot žabe, ki se jih počasi kuha. MK vedno in povsod malo odvzame, tako da ni preveč vidno, a sektor se stalno krči.«
Katerina Mirović, Forum Ljubljana
»Letos razpis prvič ne predvideva, koliko NVO bodo financirali, temveč jih številčno zameji. Istočasno, ko so se znižala sredstva, so se zvišale zahteve. Z manj denarja je potrebno realizirat več programa. Kako je možno, da tudi tisti, ki prejme vse točke, ne dobi maksimalnih sredstev? Hkrati od nas zahtevajo obvezne vstopnine, čeprav gre za škodljiv ukrep, ki je v nasprotju s strategijami razvoja turizma. Kako je možno, da nekdo, ki ti financira zgolj 20 ali 30 odstotkov programa, zahteva od tebe, da uvedeš ukrep, kot je pobiranje vstopnine, ki bo veljal tudi za ostale sofinancerje razstav, čeprav ga morda nočejo?«
Uroš Kaurin, Moment
»V razpis smo prišli na novo in smo tega zelo veseli, čeprav to prinaša veliko odgovornost. Ta razpis nismo dobili le mi, temveč celoten GT22, celoten Maribor. Vseeno izražamo solidarnost. Ministrstvo bi moralo biti servis državljanov, prvoborec za kulturo, ta hip pa nas MK sili v boj enega proti drugem.«
Nevenka Koprivšek, Bunker
»Minister je obljubljal zavzemanje za NVO in samozaposlene, naredil pa ni praktično nič. Očitna je nemoč NVO sektorja, ki si sam težko izboljša položaj, ob tem pa se MK nenehno skriva za nekimi podatki, zakoni, strategijami, medtem ko sredstva upadajo.«
Janez Janša, Aksioma
»Zanima me, zakaj nam je bilo z razpisom že od začetka onemogočeno, da bi prišli do enakih sredstev kot prejšnja leta. Mi smo dobili 23 odstotkov manj denarja. Razpis je že v osnovi zastavljen tako, da ne omogoča ne razvoja, ne obstoja NVO sektorja.«